Predsednica vlade Alenka Bratušek je včeraj izstopila iz Pozitivne Slovenije, ni pa se še odločila, kdaj bo odstopila s čela vlade. Po včerajšnjem obisku pri predsedniku republike Borutu Pahorju je dejala, da še vedno stoji za svojimi besedami, da če v lastni stranki nima podpore, težko še naprej vodi vlado. Predčasne volitve so po njenem prepričanju torej dejstvo, je pa dolžna ravnati odgovorno, je dejala. »Če bi obstajala možnost, da so predčasne volitve še pred poletjem, sem absolutno pripravljena takoj odstopiti,« je še dejala Bratuškova. Vendar po njenih besedah vsi terminski izračuni kažejo, da volitve pred jesenjo praktično niso mogoče.
Nove koalicijske večine premierka ne bo iskala
Ob tem je dodala, da bodo s predsedniki drugih treh koalicijskih strank že ta teden (po naših informacijah naj bi se sestali v nedeljo) poskušali najti pot, »kako Slovenijo na prvi možni rok – če ne bo mogoče pred poletjem, potem nekje konec septembra – varno pripeljati na predčasne volitve«. Stanje v državi je po njenem prepričanju takšno, da panika zaradi predčasnih volitev ni potrebna.
Premierka je včeraj še zagotovila, da ne bo na novo iskala koalicijske večine, kar torej pomeni, da ne bo predlagala glasovanja o zaupnici. Od ministrov pričakuje, da bodo ostali z njo do konca delovanja vlade. Prvak DeSUS Karl Erjavec je včeraj že zagotovil, da ministra iz njihove stranke ne bosta zapuščala vlade, saj bi to povzročilo še večji kaos, takšno potezo pa bi tudi tujina slabo sprejela. Tudi ministri SD po besedah predsednika stranke Igorja Lukšiča »ne bodo zbežali s pogorišča; treba je reševati, kar se še rešiti da«.
Vse koalicijske partnerice sicer poudarjajo, da se zavzemajo za čimprejšnje predčasne volitve, a se zdijo pri tem različno goreče. Iz DL, katere predsednik je te dni – kot je mogoče slišati v stranki – v tujini, so sporočili, da podpirajo možnost, da bi bile parlamentarne volitve konec junija ali v začetku julija. Tudi Erjavcu se zdijo najboljša rešitev za Slovenijo predčasne volitve še pred poletjem. Bi pa bil za DeSUS sprejemljiv tudi jesenski datum, čeprav se bojijo, da bi bila v takšnem primeru škoda zaradi politične krize še večja. »Ta vlada in koalicija sta končana zgodba, sedaj se pogovarjamo samo še o tehničnih korakih, da bi prišli čim prej do volitev, pri tem pa naredili za državo najmanjšo škodo. Zdaj je samo vprašanje, ali so lahko volitve že 13. julija oziroma teden dni kasneje, torej v času, ko se začenjajo počitnice,« je poudaril Lukšič. In spomnil na odločitev ustavnega sodišča glede referenduma, da naj do odločanja ljudi ne bi prišlo v času dopustov.
Bratuškova: Alenka Bratušek ne bo ovira
Ustava določa, da mora premierka v primeru odstopa o tem obvestiti državni zbor, ta pa ima teden dni časa, da se z njim seznani. Novega kandidata za mandatarja imajo pravico predlagati predsednik republike, nato pa tudi poslanske skupine oziroma najmanj deset poslancev. Predsednik republike Borut Pahor je premierko včeraj že obvestil, da se sam v nastalih razmerah zavzema za predčasne volitve in se bo odrekel ustavni možnosti, da državnemu zboru sam predlaga kandidata za predsednika vlade. »Če bi tudi drugi deležniki, ki imajo to pravico, storili enako, potem lahko gre Slovenija absolutno na predčasne volitve že pred poletjem in Alenka Bratušek ne bo ovira,« je zagotovila premierka.
Tako Igor Lukšič kot Karl Erjavec sta včeraj poudarila, da njuni stranki pri iskanju novega mandatarja ne bosta sodelovali. Se pa ob tem postavlja vprašanje, ali je skrajševanje postopkov od prenehanja mandata vlade do razpisa volitev sploh mogoče. Nekateri naši sogovorniki, tudi iz pravniških vrst, so namreč prepričani, da ne. Menijo, da mora predsednik republike – tudi če se sam, poslanske skupine in poslanci odpovedo možnosti predlaganja mandatarja – pred razpustitvijo parlamenta počakati trideset dni, saj se lahko kdo od možnih predlagateljev premisli in zahteva uresničitev z ustavo zagotovljene pravice. Nasprotno pravni strokovnjak Igor Kaučič poudarja, da tridesetdnevni rok, v katerem lahko predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev predlaga novega mandatarja, ustava predpisuje samo v primeru neizglasovane zaupnice vladi, ne pa odstopa predsednika vlade. V primeru odstopa bi po njegovem prepričanju lahko predsednik republike, ker roki ne v ustavi ne v poslovniku državnega zbora niso določeni, poslance pozval, da se v razumnem času, denimo v tednu dni, izjasnijo, ali bodo koristili možnost predlaganja mandatarja. Če poslanci te namere v tem času ne izkažejo, pa lahko razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve.
Glede na omenjeno razlago bi torej lahko v primeru takojšnjega premierkinega odstopa in če nihče od možnih predlagateljev ne bi izrazil namere, da bo predlagal mandatarja, do predčasnih volitev prišlo že konec junija ali v začetku julija. Da bi bil izvoljen nov mandatar in nato nova vlada, tako rekoč ni verjetno, se pa lahko s predlaganjem in torej odločanjem o kandidatih čas do predčasnih volitev precej zavleče in v tem primeru volitve do sredine julija ne bi bile več mogoče.
