Ministri: Bolj jih mečeš, bolj se vračajo

Rekord Cirila Smrkolja

Drnovšek je v svojih prvih dveh vladah na ministrska mesta večinoma imenoval že izkušene politike in profesorje. Doktor ekonomskih znanosti je vedno večji poudarek dajal izobrazbi. V prvi vladi, ki je delovala do leta 1997, je delež ministrov, ki so imeli znanstveni magisterij ali doktorat, dosegal štiriinštirideset odstotkov, že v naslednji, od 1997 do 2000, pa je ta delež narasel na enainšestdeset odstotkov. Trend »vrhunske« izobrazbe slovenskih vlad se je v kasnejših letih nadaljeval in je vrh dosegel v času Ropove vlade, ko je bilo ministrov z znanstvenimi nazivi kar sedeminsedemdeset odstotkov. Tega kasnejše vlade niso več dosegle, res pa je tudi, da nobena vlada, razen druge Drnovškove in Bajukove, ni imela ministra z zgolj srednješolsko izobrazbo. To je med srednješolci doslej uspelo zgolj Cirilu Smrkolju, ki je bil dvakrat minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kompetenc s tega področja Smrkolju sicer ni manjkalo, saj je kot strojni tehnik po poklicu kmetovalec.

Zanimivo bo opazovati, kako visoko bo na izobrazbenem področju segla vlada profesorja Mira Cerarja. Od novega mandatarja javnost pričakuje, da bo okrog sebe zbral profesorje in znanstvenike, medtem ko naj bi bil do politikov rezerviran, saj je na volitvah uspel prav s poudarjanjem, da je nasprotnik stare politike. Med imeni verjetnih prihodnjih ministrov sta kljub temu Karl Erjavec in Janko Veber. Lovcem na trofeje Cerar ne bo utekel. Tudi prvi Cerarjev ministrski kandidat (za finance), profesor Dušan Mramor, je enkrat že bil finančni minister – v vladi Antona Ropa je sedel od leta 2002 do 2004. Mramor prihaja z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je poleg ljubljanske pravne fakultete doslej izobrazila največ vladnih funkcionarjev. Če upoštevamo, da so bili nekateri ekonomisti izobraženi tudi v Mariboru, je pravna fakulteta s štiriindvajsetimi ministri pri tem celo vodilna, a pravniškega premierja doslej še nismo imeli. Premierji so bili doslej ekonomisti, družboslovka in obramboslovec (oba FDV). Visoko sežejo tudi naravoslovci in tehniki (glej graf), »valilnica političnih kadrov« FDV pa z ministri zaseda tretje mesto.

Rekord Janeza Janše

Pri oceni izobrazbene strukture dozdajšnjih vlad je sicer treba upoštevati tudi, da so se v obdobjih političnih pretresov, ko so denimo razpadale koalicije, nekateri ministri zelo hitro menjavali, zato za iskanje najboljših premierji niso imeli časa. Poseben fenomen so v tem kontekstu »dvojne funkcije«, kot sta jih denimo opravljala premierja Janez Janša in Borut Pahor, ki sta bila za določen čas – ko so jima vajeti uhajale iz rok – prisiljena prevzeti še ministrska mesta. Tako je bil denimo Janša v svoji drugi vladi en mesec tudi finančni minister, Pahor pa je bil sedem mesecev minister za javno upravo. Ker ne eden in ne drugi nimata znanstvenih nazivov, se je povprečna izobrazba njunih vlad že zaradi tega nekoliko zmanjšala. Tudi odhajajoča premierka Bratuškova je po odstopu Tomaža Gantarja in Alenke Trop Skaze prevzela še ministrstvo za zdravje, znanstveno povprečje pa se je z njenim magisterijem rahlo povečalo. Dvojne funkcije, ki so jih opravljali tudi nekateri ministri, so sicer posebnost zadnjih nekaj vlad. Prvo desetletje samostojne države je bilo v tem pogledu bolj stabilno.

Že z drugo Drnovškovo vlado pa se je začelo rotiranje politikov na ministrskih mestih. Tako je v zadnjih dveh desetletjih nekaj politikov velikokrat sedelo v različnih ministrskih stolčkih svetovnonazorsko različnih vlad. Rekorder je pri tem je Janša, ki je od leta 1993 zasedel pet premierskih in ministrskih mest, upoštevati pa je treba, da je bil že tudi pred tem minister oziroma republiški sekretar za obrambo. Med večkratnimi visokimi funkcionarji so še Karl Erjavec, Mitja Gaspari, Anton Rop, Pavel Gantar in Dimitrij Rupel, ki so bili ministri ali premierji štirikrat. Po trikrat se je na ministrskih mestih izmenjalo ravno toliko imen – Tea Petrin, Ivan Bizjak, Rado Bohinc, Metod Dragonja in Slavko Gaber. Trikrat je bil v obdobju, ki smo ga pregledali, premier tudi Drnovšek. Njegov zadnji mandat je leta 2002 prekinila izvolitev za predsednika republike.

Na vrhovnih funkcijah so doslej izrazito prevladovali moški, bilo jih je kar sedeminosemdeset odstotkov. Najmanj enakopravna je bila v tem smislu doslej druga Drnovškova vlada, v kateri se je zvrstilo kar osemindvajset različnih ministrov, a med njimi le ena ženska – ministrica za gospodarstvo Tea Petrin. Več kot štiri ministrice v isti vladi Slovenija še ni dočakala, res pa je, da so s premierskim mestom Alenke Bratušek ženske dobile v svetu politike (relativno) večjo veljavo.