Okroglo mizo je uvedlo predavanje astrofizičarke in profesorice Andreje Gomboc, ki je med drugim opozorila na splošno zanemarjanje znanosti v družbi, tudi s strani politike in medijev.
Naštela je nekaj prednosti, ki jih imajo poljudnoznanstvene knjige v primerjavi z internetom ali krajšimi zapisi, ki jih raje uporabljajo mladi. Knjige podajajo celoto neke tematike, omogočajo daljšo osredotočenost misli ter poskrbijo tudi za pismenost. Obenem besedila, namenjena mlajšemu bralstvu, znanstvenike prisilijo, da začnejo iskati slovenske izraze za pojme, ki si jih med seboj izmenjujejo v angleščini. Opozorila je tudi na pomanjkanje motivacije znanstvenikov za pisanje za mlade, saj razen osebnega zadovoljstva nimajo nič od tega, obenem so zato večkrat deležni tudi posmeha oziroma kritike kolegov.
Direktorica Mestne knjižnice Ljubljana Jelka Gazvoda je na okrogli mizi, ki jo je povezovala vodja centra Pionirska Darja Lavrenčič Vrabec, poudarila, da knjižnica ni tista, ki bi lahko največ naredila za večjo produkcijo strokovnih oz. poljudnoznanstvenih knjig. Knjižnice sicer lahko opozarjajo na problematiko, kar tudi počnejo že vse leto. Opozorila pa je na žalostno dejstvo, da nimajo česa ponuditi. Prepričana je, da bi bile tudi tovrstne knjige dobro izposojane.
Zgrešena predstava Slovencev o branju
Gazvoda je opozorila še na po njenem mnenju zgrešeno predstavo Slovencev o branju. Večina ljudi namreč misli, da se branje nanaša zgolj na branje leposlovja. Temu pripisuje tudi izredno slab rezultat nacionalne raziskave o bralnih navadah, ki je pokazala, da le 42 odstotkov Slovencev bere. Z napačnim razumevanjem branja se je strinjala tudi Romana Fekonja iz Zavoda RS za šolstvo, ki je pozdravila zamisel o razširjenem seznamu knjig za bralno značko.
Znanstvenik in pesnik Andrej Detela je dejal, da je jezik, namenjen otrokom, drugačen od znanstvenega, ki je izrazito racionalen, saj se opira na dejstva. Vendar pa globina znanstvenih dognanj presega to raven, saj je raziskovanje zelo intuitiven proces, ki se ga da upovedati tudi v bolj subtilnem in intuitivnem jeziku. Dodal je še, da ima otrok prirojeno veselje do stvari, ki ga obdajajo, to veselje pa mu lahko pozneje odvzame šola.
Fani Nolimal iz Zavoda RS za šolstvo je povedala, da so pri svojem delu s šolami opazili, da se pedagogi - z izjemo učiteljev slovenščine in tujih jezikov - ne čutijo dogovorne za bralne navade in pismenost učencev. Založnica Irena Miš Svoljšak pa je predstavila ugotovitve založbe, da se poučne knjige bolj prodajajo kot izposojajo po knjižnicah. Nagrajeno knjigo Kako so videli svet? Lucije in Damijana Stepančiča so prodali v 550 izvodih, medtem ko so knjižnice v štirih letih beležile le 700 izposoj. Primerljive leposlovne knjige imajo v takšnem obdobju tudi do 5000 izposoj. Poudarila je še, da je izdajanje poučnih knjig dražje od leposlovnih, saj zahteva sodelovanje s strokovnjaki.
Vlasta Vičič iz Javne agencije za knjigo RS (JAK) je povedala, da JAK sofinancira tudi marsikatero poučno knjigo, a to ni njen osnovni namen. Za to je pristojna Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.
