Včeraj so cestnim podjetjem, ki opravljajo redno vzdrževanje in varstvo državnih cest, potekle pogodbe, Direkcija RS za ceste pa od ministrstva za infrastrukturo in prostor še vedno ni dobila 70 milijonov evrov, kolikor potrebuje za vzdrževanje cest do konca leta.
Onemogočeno jim je opravljanje nalog
A ker je ministrstvo upravljalcu državnih cest zagotovilo, da bo z zamudo vendarle prerazporedilo denar v njihov proračun – pričakovali so, da se bo rešitev našla že prejšnji teden na dopisni seji vlade – so v zadnjih tednih zadržali izvajanje nekaterih opravil na področju rednega vzdrževanja. To pomeni, da ponekod luknjičastih cest enostavno niso krpali in s tem privarčevali nekaj denarja. »Na osnovi teh sredstev smo za mesec dni sklenili anekse k obstoječim pogodbam za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in varstva državnih cest. Dinamiko del smo morali prilagoditi tudi zato, ker moramo redno poravnavati stroške za električno energijo semaforskih naprav, in zagotavljati, da bodo intervencijske skupine lahko sanirale posledice prometnih nesreč,« so povedali na direkciji za ceste, kjer nič več ne skrivajo jeze nad pristojnim ministrstvom.
Poudarjajo namreč, da jim je izvajanje zakonsko dodeljenih nalog onemogočeno, saj nimajo popolnoma nobenega vpliva na zagotavljanje denarja. Po njihovih besedah vso zakonsko odgovornost za posledice nosi ministrstvo, ki v šestih mesecih ni bilo sposobno zagotoviti denarja za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in varstva državnih cest. Tudi kar se tiče morebitnih tožbenih zahtevkov, na direkciji za ceste s prstom kažejo na svoje šefe, ki so po njihovem mnenju edini odgovorni za nastalo stanje.
Nepregledni ovinki in nezavarovane brežine
Pri direkciji za ceste sicer kot pokvarjena plošča opozarjajo na to, da jim je bil ob sprejetju proračuna lansko jesen na voljo denar le za polovico leta. »Brez denarja ne bo več možno zagotavljati rednega vzdrževanja in s tem minimalne varnosti in prevoznosti državnih cest.«
To z drugimi besedami pomeni, da se nam ob najslabšem možnem scenariju obeta, da bodo državne ceste zaradi nepokošenega grmičevja nepregledne, brežine nezavarovane pred padajočim kamenjem, prav tako pa se ne bo obnavljalo ali nadomeščalo najnujnejše prometne signalizacije. Kako huda je denarna stiska na direkciji za ceste, priča tudi njihovo sporočilo javnosti, da sami ne bodo izključili nobenega semaforja, toda če bo do tega vendarle prišlo, bo to zaradi neporavnanih obveznosti pri dobavi električne energije. Da je vrag vzel šalo, pravijo tudi vodilni v cestnih podjetjih, s katerimi smo govorili, a se zavoljo »občutljivega obdobja« – v teku je namreč tudi javni razpis za pridobitev novih sedemletnih koncesij za vzdrževanje državnih cest – niso želeli izpostavljati.
»Vsi smo toliko odgovorni, da ne bomo zapustili cest, vendar bo treba nekaj ukreniti. Sicer se kaj lahko zgodi, da bomo primorani delati brez veljavnih pogodb. V tem primeru bo direkcija za ceste morala prekršiti enega od zakonov: če bo podpisala s cestnimi podjetji nove anekse k pogodbam brez kritja, bo kršila zakon o javnih financah in zakon o izvrševanju proračuna, če pa pogodb ne bo podaljšala, bo kršila zakon o cestah, saj je odgovorna za prevoznost državnih cest,« je opozoril eden od direktorjev slovenskih cestnih podjetij.