Izvirni greh neizpolnitev obveznosti
Spomnimo. Občina je leta 1993, ko je bil predsednik izvršnega sveta občine sedanji podžupan Vladislav Puc, 7000 kvadratnih metrov svojih zemljišč v industrijsko-obrtni coni prodala družbi Petrol, ki je nameravala tam zgraditi bencinski servis. A občina nato ni nikoli izpolnila pogodbenih obveznosti in Petrolu omogočila zemljiškoknjižnega vpisa, kar je bil izvirni greh. S Petrolom je nato podpisala pismo o nameri (in ne pravno zavezujoče pogodbe) o zamenjavi z nadomestnimi zemljišči. Občinski sklad stavbnih zemljišč pod vodstvom Janeza Smoleta pa je leta 1997, v času Nagodetovega županovanja, Petrolovo zemljišče nato prodal podjetju Silan, česar pa ne bi smel storiti, saj ni imel zakonite pravne podlage.
Na tožbo pozabil odgovoriti
Petrol, ki medtem nadomestnih zemljišč ni dobil, je tako imel osnovo za tožbo, ki jo je vložil leta 2004. Po ugotovitvah nadzornega odbora tedanji župan Nagode na tožbo ni niti odgovoril, ker je nanjo pozabil, s čimer je opustil dolžno ravnanje. Sodišče je zato izdalo zamudno sodbo, a občina kupnine takrat ni vrnila. Petrol je na podlagi sodbe, ki je leta 2008 postala pravnomočna in izvršljiva, od občine poleg 130.000 evrov glavnice terjal tudi 740.000 obresti, dolg pa je kasneje narasel na 2,1 milijona evrov.
Bivši župan Nagode se brani, da je, odkar je izvedel za preprodajo zemljišča, Petrolu ponujal nadomestna zemljišča, kar naj bi potrjevali tudi dokumenti in priče. Na vprašanje, zakaj jih je Petrol potem tožil, pa priznal, da so bili na občini vključno z njim osebno naivni, saj Petrol kljub podpisu dogovora o poravnavi z nadomestnim zemljiščem tožbe ni umaknil. »Lahko bi rekli, da nas je Petrol izigral,« nam je po drugi obravnavi dejal Nagode in poudaril, da so se pogajali tudi po pravnomočnosti sodbe in s Petrolom leta 2009 podpisali predpogodbo o zagotovitvi nadomestnih zemljiščih, a je ostalo pri tem. Obresti pa so medtem močno narasle. Dolg je podedovalo novo občinsko vodstvo, ki ga je leta 2011 zaradi Petrolove izvršbe doletela tudi blokada računa. Občina je nato še isto leto celoten znesek poravnala.
Nadzorni odbor je zaradi suma, da so posamezne odgovorne osebe »z aktivnim ravnanjem in z odpustitvijo dolžnega ravnanja uresničile znake kaznivega dejanja nevestnega dela v službi«, o tem obvestil organe pregona. Županu Bertu Menardu pa je predlagal, da prouči, ali obstajajo pogoji za vložitev odškodninske tožbe zoper odgovorne osebe zaradi prekomernega oškodovanja javnih financ.
Na logaški občini so nam pojasnili, da se niso odločili za vložitev tožbe proti nobeni drugi osebi razen proti nekdanjemu županu, ali je razlog zastaranje, pa niso pojasnili. Vladislav Puc, ki je zaplet pred dvema desetletjema zakuhal, je, mimogrede, še vedno celo logaški podžupan, kar je po mnenju opozicije najmanj nehigienično. Sicer pa na občini zadeve niso želeli podrobneje vsebinsko komentirati.
Tožilstvo ovadbo zavrglo
Okoliščine dogajanja je preiskovala tudi policija, ki je leta 2011 podala kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Na tožilstvu so nam pojasnili, da so kazensko ovadbo proti bivšemu županu zavrgli, ker ni bil podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje, za eno izmed dejanj pa tudi zato, ker je kazenski pregon zastaral. V Petrolu na naša vprašanja niso želeli odgovarjati, češ da je zadeva zanje končana.
