Čeprav se v Sloveniji že precej dolgo govori o nujnih ukrepih za zmanjševanje prašnih delcev PM10 v zraku, se stanje na najbolj ogroženih območjih še ne izboljšuje. V zadnjih meglenih dneh so namreč prekoračene mejne vrednosti PM10 v zraku zaznali v Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Celju, Zagorju in Trbovljah, v Hrastniku, Ljubljani in Kranju pa so bile vrednosti visoke, vendar niso nujno presegale mejnih vrednosti.
Ukrepov namreč v večji meri še niso začeli izvajati, ker jih je okoljsko ministrstvo z lokalnimi skupnostmi komaj dokončno pripravilo, pa tudi ko jih bodo začeli uresničevati, se bodo učinki videli šele po kakšnih treh letih, pravijo na ministrstvu. Dodajajo, da bo veliko odvisno tudi od vlaganj v ukrepe, ki niso poceni, za bistvene premike na bolje pa bo treba (finančno) spodbuditi predvsem občane.
Največ prašnih delcev spuščajo zastarele peči
Ti so namreč najbolj odgovorni za onesnaževanje z delci PM10, predvsem pri kurjavi in prometu. Zastarele male kurilne naprave na trda goriva zaradi nepopolnega izgorevanja predvsem lesne biomase denimo k skupnim izpustom delcev PM10 prispevajo kar 70 odstotkov. A motivacija ljudi za menjavo naprav je odvisna od višine subvencije, saj si marsikdo tolikšne investicije niti ne more privoščiti, ugotavljajo na ministrstvu. Ekosklad je letos že izvedel razpise v ta namen, dodajajo, vendar se bo izvajanje ukrepov v prihodnje moralo bistveno intenzivirati.
V Zasavju, kjer bodo za celoten paket ukrepov v naslednjih treh letih namenili 28 milijonov evrov, bodo tako k menjavi malih kurilnih naprav poskušali spodbuditi okoli 800 lastnikov stanovanjskih objektov, za kar bi porabili 4,8 milijona evrov, medtem ko bodo za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v primestnih naseljih in vaseh prispevali 6 milijonov evrov. Za energetsko obnovo zasebnih hiš je v programu ukrepov rezerviranih 7 milijonov evrov, kar je prav tako ena od prioritetnih nalog za zmanjšanje delcev PM10, poudarjajo na okoljskem ministrstvu.
Še več tovrstnih spodbud bodo potrebovali v Mariboru, kjer so poleg Zasavja prav tako že sprejeli podrobnejše ukrepe. Za vse skupaj bodo do konca leta 2016 namenili 49,5 milijona evrov, od tega bosta samo menjava malih kurilnih naprav in dodatna toplotna izolacija stavb zahtevali 35 milijonov evrov, širjenje omrežja daljinskega ogrevanja pa dodatnih 4,5 milijona evrov.
Industrija še najmanjši problem
Drugi največji vir onesnaževanja zraka z mikrodelci je promet, vendar bodo ti ukrepi zahtevali več časa, menijo na ministrstvu. Kolesarskih stez se ne da zgraditi čez noč, pravijo, poleg tega pa traja tudi, da ljudje spremenijo miselnost in se namesto v avtomobil usedejo v avtobus ali na kolo, saj takšnega načina potovanja niso vajeni, dodajajo na ministrstvu.
Zato je kazanje s prstom zgolj na industrijo tako rekoč metanje peska v oči, saj ima industrija v mestih na onesnaženost zraka le majhen vpliv. V večini primerov na vseh območjih, kjer so mejne vrednosti delcev PM10 pogosto presežene, namreč industrijska podjetja izpolnjujejo zahteve okoljevarstvenega dovoljenja, tako da so leta 2012 industrijske kotlovnice in tehnološki procesi v teh družbah predstavljali manj kot 7 odstotkov skupnih emisij PM10, so pojasnili na okoljskem ministrstvu.