V kabinetu predsednice vlade so v odzivu zapisali, da Balažiceve trditve odločno zavračajo, češ da je na novinarski konferenci »pripovedoval zgodbo, kjer se je realnost mešala s fikcijo«.

»Predsednica vlade je bila o domnevnih željah gospoda Omana seznanjena preko aktivnosti nekdanjega veleposlanika Balažica in nekdanjega predsednika ene politične stranke. Sama je njihove predloge po sestajanju in pogovorih odločno zavrnila, kar je tudi preverljivo dejstvo,« so zapisali.

»Sramotno je, da se je srečeval in potegoval za obsojenega pedofilije«

»Kaj sta se pa gospod Balažic in predsednik ene od političnih strank pogovarjala, pa predsednica vlade ne more vedeti, zagotovo pa predsednik stranke, ki niti ni bil član vlade, ni imel in ne more imeti nobenih ustnih pooblastil, da se v imenu vlade karkoli dogovarja,« so še poudarili. Navedli so še, da ni vlada ne na odprti ne na zaprti seji o čem takem nikoli razpravljala.

Glede na vsa dejstva, ki bi nekdanjemu veleposlaniku morala biti poznana, je po mnenju kabineta premierke sramotno, da se je srečeval in potegoval za obsojenega pedofilije. Ravnanje ministrstva za zunanje zadeve, ki je Balažica odpoklicalo z mesta veleposlanika, pa v kabinetu predsednice vlade podpirajo, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Alenka Bratušek: Slovenija si takšnih diplomatov ne zasluži

Premierka je sicer med predvolilnim obiskom v Pomurju, zatrdila, da nikoli ni bila v stiku z Balažicem, ne po telefonu ne po elektronski pošti niti ga ne pozna.

Povedala je, da so se na kabinet res obračali z željo, da bi se sestala z Omanom, a je to "ostro in takoj" zavrnila.

"Verjamem, da je danes Balažic prizadet, ker je ostal brez službe, si pa Slovenija takšnih diplomatov ne zasluži," je še dejala Bratuškova.

Erjavec: Balažic je imel stike z Omanom nepooblaščeno

Zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, je danes glede obtožb nekdanjega veleposlanika v Avstraliji Milana Balažica na račun vlade dejal, da je imel Balažic nepooblaščeno stike z obsojenim pedofilom Nicolasom Omanom in je s tem kršil zakon o zunanjih zadevah.

"Zakon o zunanjih zadevah določa, da mora veleposlanik ministru poročati o vseh pomembnejših stikih, ki so pomembni za Slovenijo," je v Mariboru ob robu srečanja z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom dejal Erjavec. Dodal je, da ga veleposlanik Balažic o stikih z Omanom ni obveščal, kar je ugotovil šele, ko je bil opravljen nadzor nad delom veleposlanika.

Erjavec je povedal, da mu je Balažic, ko sta govorila o tem, pojasnil, da ga je poklical nekdanji šef SD Igor Lukšič, ki mu je povedal, da ima Oman menda zemljišča v Bosni in Hercegovini, bogata z nafto, in da bi jih bil pripravljen za nizko ceno prodati Sloveniji.

Erjavec je takrat, kot je dejal danes, Balažicu povedal, da je kršil zakon o zunanjih zadevah in da bi moral poročati ministru. "Če bi me o tem obvestil, bi zadevo takoj zaustavil, saj že na prvi pogled vse tole zgleda zelo neresno," je dejal Erjavec.

Pahor zanika, da bi imel stike z Balažicem

Predsednik republike Borut Pahor v času mandata zdaj že odpoklicanega veleposlanika v Avstraliji Milana Balažica ni imel stikov z njim, razen na rednem letnem posvetu slovenske diplomacije januarja letos, so v zvezi z danes predstavljenimi trditvami nekdanjega veleposlanika za STA zatrdili v uradu predsednika republike.

Zatrdili so še, da ne le glede omenjene teme, temveč tudi sicer Pahor z Balažicem v času njegovega mandata v Avstraliji ni imel stikov z njim, razen na 18. rednem letnem posvetu slovenske diplomacije 6. januarja 2014, kjer je veleposlanik Balažic sodeloval v razpravi o predlogu predsednika glede modernizacije strategije slovenske zunanje politike.

Lukšič: Lani se je pri meni zglasil Omanov brat

Bivši predsednik SD Igor Lukšič je za STA potrdil, da se je pri njem maja ali junija lani oglasil Omanov brat, ki živi v Sloveniji. Oglasil se je s ponudbo, da bi Nicolas Oman Sloveniji podaril ozemlje v BiH, pod katerim naj bi bila nafta in to kot darilo in ničesar naj ne bi želel v zameno.

Po Lukšičevih besedah je nato sam poskušal neformalno preveriti, zakaj se je Omanov brat oglasil pri njem, ki »nisem bil niti v vladi in nisem nič« in, ali je Oman sploh lastnik tega, kar bi podaril oziroma in ali je Oman zares za to zainteresiran.

Lukšič je to poskušal neformalno preveriti pri Balažicu in ga je to po lastnih besedah prosil kot kolega in sošolca s fakultete v zasebni konverzaciji in ne kot veleposlanika.

»Omana so prevarali, a je to njegova stvar«

Balažic je po Lukšičevih besedah ugotovil, da Oman ne more iz države, da je obsojen pedofil in kar zadeva Omana se je tukaj zanj stvar končala. Lukšič je po lastnih besedah tudi preveril, kdo je lastnik ozemlja in ugotovil, da ga ne poseduje država, ampak zasebniki, kar pomeni, da so Omana »v tej zadevi prevarali, ampak to je njegova stvar«.

»Moj zaključek je bil, da vlade s tem nima smisla obremenjevati, ker zadeva enostavno ni wasserdicht, zato nobenega o tem nisem naprej obveščal in zadeva je zame bila končana«, je še pojasnil Lukšič. Dodal je, da ne ve, kaj je naprej počenjal Balažic in kakšne formalne odnose je imel s predsednico vlade in predsednikom republike. Lukšič je tudi zanikal, da bi v tej zadevi svetoval vladi.

Podaril naj bi zemljišče v Republiki srbski v zameno za potni list

Iz njih je razvidno, da je Balažic po nalogu premierke Alenke Bratušek sodeloval v »tajni diplomatski dejavnosti«, o kateri sta bila po njegovih besedah poleg Bratuškove obveščena tudi zunanji minister Karl Erjavec in predsednik republike Borut Pahor. Posrednik naj bi bil takratni predsednik koalicijskega SD Igor Lukšič, ki je Balažicu prvo elektronsko sporočilo na to temo posredoval junija lani.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil Balažic, je bil obsojeni pedofil in preprodajalec z orožjem Oman pripravljen Sloveniji podariti zemljišče v Republiki srbski, kjer naj bi bila nafta. V zameno je želel dobiti nov slovenski potni list zase, za hčerko in sina ter možnost občasnega prebivanja v Sloveniji. Slovenija je po Balažicevih trditvah oblikovala tudi posebno skupino, ki se je ukvarjala z zadevo.

Oman namesto 60 milijonov dolarjev posojila dobil zemljišči z nafto

Balažic je povedal, da mu je Oman junija lani na veleposlaništvu v Canberri izročil dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da je vladi Republike srbske posodil 60 milijonov ameriških dolarjev. Ta mu ni bila sposobna vrniti posojila in je dolg poplačala z zemljišči, kjer je nafta. Dokumenti so tudi potrjevali, da se na teh zemljiščih nahaja rafinerija nafte, ki je v ruski lasti.

Prav ta zemljišča je Oman, kot je dejal odpoklicani veleposlanik, želel podariti slovenski vladi. Tudi satelitski posnetki naj bi potrjevali, da gre za zemljo z nahajališči nafte.

Balažicu je Oman dejal, da želi Sloveniji omejeno zemljišče podariti, ker ga kot slovenskega domoljuba skrbi gospodarska kriza, sicer pa je že enkrat z orožjem reševal Slovenijo.

Premierka naj bi v Republiko srbsko poslala odposlanca

Po Balažicevih besedah je minister Erjavec veleposlanika med drugim obvestil, da je predsednica vlade angažirala Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova). Ta je od premierke dobila navodilo, naj preveri podatke o morebitnih naftnih nahajališčih v Republiki srbski in dejanskem stanju vpisa zemljišč Omanovega podjetja v zemljiško knjigo. Premierka naj bi kasneje v Republiko srbsko poslala tudi posebnega odposlanca, bivšega diplomata.

Iz Balažicevih dokumentov je tudi razvidno, da je bil novembra lani v Melbournu sestanek z Omanom in bogatimi Avstralci ter lastniki velikih podjetij, ki naj bi bili zelo zainteresirani za naložbe v Sloveniji.

Na slovenskem zunanjem in notranjem ministrstvu so v tem času po Balažicevih besedah tudi preverjali, ali ima katera od držav v schengenskem sistemu kakršne koli zadržke glede Omana, ter ugotovili, da jih nima.

Najnižja raven politične kulture

Marca letos je sledilo odprtje novega slovenskega konzulata v Melbournu, na katerega je bila med 120 ljudmi povabljena tudi Omanova hčerka, a se je namesto nje tam pojavil njen oče.

Nekateri predstavniki slovenske skupnosti v Avstraliji so protestirali, ker naj bi Balažic na otvoritev povabil Omana. To je po trditvah bivšega veleposlanika »popoln izmislek«. Kot je dejal, so posamezniki, ki so protestirali, »tesno politično in poslovno povezani z neformalno strukturo stranke SDS, ki deluje v Avstraliji«.

Balažic je danes še ocenil, da je »slovenska politika v primeru njegovega odpoklica dosegla najnižjo raven politične kulture in moralne integritete«.

Balažic položaj slovenskega veleposlanika v Avstraliji prevzel leta 2011

Balažic je položaj slovenskega veleposlanika v Avstraliji prevzel leta 2011, predsednik republike pa je ukaz o odpoklicu podpisal 9. junija. Razlog je bila Omanova udeležba na odprtju slovenskega konzulata v Melbournu marca letos, ki je sprožila veliko ogorčenje med številnimi člani slovenske skupnosti v Avstraliji.

Ti so Erjavcu, Bratuškovi in Pahorju poslali številna protestna pisma, zunanje ministrstvo je nato uvedlo izredni nadzor in druge postopke, s katerimi naj bi razjasnili dogajanje. Erjavec je po koncu preiskave predlagal odpoklic Balažica.

Odpoklicani veleposlanik se je v Slovenijo vrnil minuli petek. Kot je napovedal na novinarski konferenci, se bo v prihodnjih dneh odločil, ali se bo zaradi odpoklica obrnil tudi na sodišče.