Po besedah Babič Stermeckijeve so na Delu v zadnjih desetih letih živeli v velikem slepilu, saj imajo veliko dobrih piscev, a "je njihova starostna struktura grozljiva". Skoraj dve tretjini zaposlenih je namreč starejših od 50 let in danes ne morejo več prodajati takega časopisa, kot so ga nekoč. Ne pravi sicer, da so stari novinarji slabi, a imajo včasih težave z miselnim preskokom, da je treba vsebine prenesti na različne platforme, je poudarila. Prepričana je tudi, da bodo morali mediji najti nove načine financiranja.
Hkrati ugotavlja, da so ujeti v zakonodajo, ko imajo zaposlene, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, a se ne upokojijo, novih ljudi pa zaradi tega ne morejo zaposliti. "Seveda ne moreš ljudi, ki se ne upokojijo, kar nagnati, a hkrati prideš do položaja, ko se moraš odpovedati ljudem, ki se jim ne bi hotel," je dejala.
V statusu samostojnega novinarja pa ni nič lepega, je nadaljevala samozaposlena novinarka Dela Mojca Zabukovec. V primerjavi z zaposlenimi, s katerimi vsak dan sedijo v službi, jim ne pripada malica, potni stroški ali regres, od honorarja pa treba odvajati še prispevke in akontacijo dohodnine, je naštela in omenila še vprašanje dopusta ter bolniškega in porodniškega dopusta.
Beseda je tako nanesla na vprašanje solidarnosti med mlajšimi in starejšimi novinarji ter tistimi, ki so zaposleni in tistimi, ki niso. Delov novinar Boštjan Videmšek je to projiciral na državo, kjer smo po njegovem priča medgeneracijski vojni, ki bo privedla do velikega socialnega konflikta v roku treh do petih let. Kot je dejal, veliko vlogo pri tem igrajo sindikati, ki da v Sloveniji ne delujejo solidarnostno.
Zabukovčeva je dodala, da je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pred prvim majem izdala sporočilo, v katerem ni niti z besedo omenila prekariat, "ki je tudi posledica njihovega delovanja". Po njenem bi se morali prekerni delavci začeli povezovati, hkrati pa bi morali vsi novinarji stopiti skupaj, saj se v končni fazi borijo za isto, saj se vsem poslabšuje položaj.
Tukaj se je v razpravo vključila profesorica na katedri za novinarstvo s fakultete za družbene vede Karmen Erjavec, ki je poudarila, da vprašanje, o katerem se danes pogovarjajo, ni le novinarski problem, ampak je tako denimo tudi na akademski ravni, v arhitekturi, prevajalstvu. "Gre za to, da tej družbi znanje ni nič vredno," je menila.
Videmšek sicer opozarja, da pri nas ta atomska bomba še ni padla, a ves čas visi nad nami; v Španiji denimo so največji časopisi tako rekoč čez noč odpustili tretjino do polovico zaposlenih. Obenem so začeli najpomembnejše teme prelagati na honorarne sodelavce, ki to počno za majhen denar in brez pravic ter raznih zavarovanj in prispevkov. In to je po njegovem prihodnost novinarstva.
Današnja okrogla miza je v organizaciji Društva novinarjev Slovenije potekala na fakulteti za družbene vede.
