Evidence, ki jih zbirajo zdravstvene ustanove, ne smejo biti uvrščene v državno arhivsko gradivo, je odločilo ustavno sodišče. Te evidence namreč vsebujejo občutljive osebne podatke in njihovo razkritje bi lahko ogrozilo osebno dostojanstvo oziroma zasebnost pacientov ter njihovih svojcev. Zato je ustavno sodišče odločilo, da zakon o varovanju dokumentarnega ter arhivskega gradiva in arhivih, ki določa, da morajo »javnopravne osebe«, torej tudi zdravstvene ustanove, arhivsko gradivo izročiti arhivu najkasneje trideset let po nastanku, ni skladen z ustavo.

Večina zdravstvenih ustanov gradiva uniči

Odločitev ustavnega sodišča se nanaša na gradivo vseh »izvajalcev zdravstvene dejavnosti«. Vendar se bodo po naših informacijah omejitve, ki jih mora država po nalogu sodišča uzakoniti v enem letu, nanašale predvsem na zbirke podatkov iz psihiatričnih bolnišnic. Včeraj od poznavalcev sistema hranjenja arhivskega gradiva v zdravstvenih ustanovah sicer še ni bilo mogoče dobiti uradnih odzivov, saj je bila odločitev ustavnega sodišča preveč sveža, da bi jo kdo upal interpretirati. Izvedeli pa smo, da večina zdravstvenih ustanov gradivo po določenem času uniči in ga torej ne predajajo arhivu. V psihiatrični kliniki Ljubljana pa so se že pred desetletji odločili, da gradiva ne bodo uničevali, saj ga je dobro hraniti za znanstvene namene, nam je povedala ena naših sogovornic. S proučevanjem podatkov o duševnih boleznih v preteklosti lahko denimo znanstveniki odkrivajo zakonitosti dedovanja teh bolezni. »Zaradi varovanja osebnih podatkov ljubljanska psihiatrična klinika tega gradiva ni želela predati državnemu arhivu,« nas je spomnil namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek. Psihiatrična klinika je sprožila več sodnih sporov, ki jih je izgubila in ko je leta 2012 že kazalo, da bo morala gradivo vendarle predati, je urad varuhinje vložil še pobudo za oceno ustavnosti zakona o arhivih. In kot je ugotovilo ustavno sodišče, je imela psihiatrična klinika prav.

US: Ne gre za arhivsko gradivo

Na ministrstvu za kulturo, ki je pripravilo aktualno novelo zakona o arhivih, so nam včeraj dejali, da so z novelo »izvajalcem zdravstvene dejavnosti omogočili lastno hrambo arhivskega gradiva«. A ustavno sodišče se ni izreklo o hranjenju, temveč o tem, da se tovrstnega gradiva sploh ne sme šteti za (državno) arhivsko gradivo. Te napake pa tudi novela ne popravlja. Na ministrstvu za kulturo so še dodali, da bodo »odločbo ustavnega sodišča temeljito preučili in jo v celoti upoštevali«. V stranki SDS, ki maja organizira referendum, s katerim naj bi arhivsko gradivo postalo dostopnejše, so zatrdili, da povezave med odločitvijo ustavnega sodišča in njihovimi zahtevami ni. Poslanec SDS Vinko Gorenak je – pravilno – poudaril, da ne glede na izid referenduma referendumska pobuda ne more poseči v odločitev ustavnega sodišča.