V petek so na spletni strani ministrstva za izobraževanje (https://www.1ka.si/a/37840) objavili spletno anketo o šolskih uniformah, s katero želijo pred morebitno uvedbo šolskih uniform v javne šole preučiti vse okoliščine, ki zadevajo to vprašanje, tudi stališča javnosti. Vprašalnik obsega 11 vsebinskih vprašanj, izpolni pa ga lahko vsakdo, tudi večkrat. Po mnenju strokovnjakov je anketa skrajno nestrokovna.
Tendencioznost in vsiljevanje
Sodelujoči se morajo izreči o tem, ali naj šola določa »primernost oblačenja učencev v šoli«, ali bi uniformo v šoli morali nositi tudi strokovni delavci, ali bi šola morala predpisati norme za oblačenje vseh delavcev šole, kdo bi moral zagotoviti denar za uniforme in ali bi njihova uporaba bistveno vplivala na odnose v šoli. Avtorji ankete si želijo izvedeti še, kaj za ljudi predstavlja šolska uniforma (čeprav jo sami definirajo v uvodu v anketo), na kakšen način so anketiranci pridobili največ informacij o šolskih uniformah in zakaj menijo, da imajo v nekaterih državah predpisano nošenje uniforme v javni šoli. Na koncu anketirance povprašajo še, ali bi uporabljali uniformo kljub temu, da ne bi bila obvezna, ali so za to, da bi učenci v osnovni šoli nosili uniformo in ali bi te morale biti obvezne tudi za dijake – slednje le v primeru, če bi bile obvezne za osnovnošolce.
Pri nekaterih vprašanjih lahko anketiranci, če se ne strinjajo s ponujenimi odgovori, dopišejo svojega, pri nekaterih nimajo te možnosti. Na primer: na vprašanje, ali je potrebno, da »šola določa primernost oblačenja učencev v šoli«, se anketiranci lahko odločijo za (edini) odgovor, da to ni potrebno, toda zraven morajo »kupiti« še pripadajočo tendenciozno razlago: »ni potrebno, ker je znano, kaj je primerno oblačenje«. Možnosti, da se nekomu zdi to nepotrebno, a iz drugega razloga – recimo zato, ker ima vsakdo pravico, da se oblači, kot mu prija – avtorji ankete niso predvideli...
Neveljavna anketa, neverodostojni sklepi
»Šalabajzerstvo, nimam druge besede za to,« je bil oster Andraž Zorko z Valicona. Na podlagi neveljavne ankete, kot poudarja, ni mogoče oblikovati verodostojnih sklepov. Po Zorkovem mnenju sta sporna tako vprašalnik kot izvedba. »To je glasovanje, ne anketa! Ljudje se sami povabijo k reševanju ankete, nihče pa ne preverja, kolikokrat je kdo izpolnil anketo. Odgovori, ki so navedeni pri posameznih vprašanjih, kažejo, da je šlo avtorjem le za potrditev vnaprej znanih stališč. V posamezne odgovore so strnili vse svoje razlage in jih anketirancem položili v usta.« Zlasti šesto vprašanje lepo ilustrira metodološko šlamparijo. Anketiranec sicer lahko odgovori, da uniforme »ne morejo vplivati na pozitivne odnose v skupini«, toda v tem primeru se mora strinjati tudi s tendenciozno dodanim pogojem za to. Če se ne strinja z nobenim odgovorom, nima možnosti napisati svojega; lahko se odloči le za odgovor »ne vem«. Vprašanja pa ne sme preskočiti, kajti v tem primeru ga sistem »ne spusti« na naslednjo stran. »V Sloveniji imamo fakulteto, na kateri obstaja smer družboslovna informatika. Celo minister prihaja s te fakultete. Premoremo torej dovolj kadrov, ki vedo, kako se metodološko pravilno izvaja javnomnenjske raziskave. In vendar si ministrstvo dovoli objaviti tak zmazek,« je ogorčen Andraž Zorko. In minister Pikalo? Septembra lani je na novinarski konferenci »šolske uniforme« opredelil kot »relativno pomembno in dobro temo«, zato je »tudi v Sloveniji prav, da se z njimi ukvarjamo«. Prejšnji teden pa je za Objektiv povedal, da šolske uniforme niso »najpomembnejše tema mandata« in da jih pravzaprav »ne potrebujemo«.
