Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Renata Zatler je na okrogli mizi, ki jo je organizirala družba Deloitte, pojasnila, da predvidene spremembe zakona še vedno burijo duhove, saj se dostop do informacij javnega značaja iz javne uprave širi na podjetja v večinski državni lasti.
Predlog med drugim predvideva proaktivno objavo informacij o svetovalnih, donatorskih in sponzorskih izdatkih. Kultura korporativnega upravljanja je po ocenah državne sekretarke v Slovenji namreč slaba, zato je predlog sprememb usmerjen v večjo transparentnost.
Za vsa podjetja
Predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Borut Jamnik je poudaril, da omenjeni način ni primeren za krepitev transparentnosti v podjetjih v državni lasti. Predlagal je, da naj se, če je že prisotna želja po takšnem nadzoru, ta uporablja za vse družbe, ne glede na njihovo lastništvo.
S tem predlogom se je strinjal tudi predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe Tomaž Kuntarič. Po njegovem mnenju predlog sprememb zakona temelji na problematičnih in žaljivih predpostavkah, pri tem pa ne loči med transparentnostjo in javnostjo. "Ne more biti vse, kar je transparentno, tudi javno," je poudaril. Kot problematični je izpostavil predpostavki, da so vsi menedžerji lopovi, in da imamo v Sloveniji nesposobne organe nadzora in pregona.
Pojasnil je, da bo ta zakon veljal še pet let po tem, ko bo družba prodana, sicer res samo za relevantne podatke do prodaje, vendar pa bo to lahko odgnalo kupce, gotovo pa bo imelo tudi vpliv na ceno.
Vladajo lobiji iz ozadja
V bran načrtovanim spremembam zakona pa je stopila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. "To, kar se bo dogajalo s tem zakonom, bo huda preizkušnja za mojega naslednika," je dejala. Poudarila je, da ima zadnje čase občutek, da tudi predsednica vlade Alenka Bratušek ve, da državi ne vlada ona, temveč lobiji iz ozadja.
Po njenem mnenju bo z uveljavitvijo novele zakona iz omar "padlo veliko okostnjakov", med drugim v Luki Koper in igralništvu, predstavnikom podjetij pa je dejala, da se ji zdi, da ne razumejo, kaj transparentnost sploh je.
Spremembe zakonodaje pa po mnenju direktorja Agencije za zavarovalni nadzor Sergeja Simonitija kažejo na pomanjkanje zaupanja v gospodarstvo, razkritje svetovalnih pogodb pa bo lahko pomembno negativno vplivalo predvsem na položaj Zavarovalnice Triglav. "Lahko gre namreč za pogodbe, ki so ključne za njeno delovanje. V kolikor kdor koli sumi na kaznivo dejanje, pa je to vprašanje organov pregona," je poudaril.
Večja transparentnost - manj konkurenčen položaj
S tem se je strinjal tudi predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar, ki je poudaril, da sicer podpira idejo o večji transparentnosti. Vendar daje predlog sprememb zakona, kot je dejal, premalo pozornosti poslovnim skrivnostmi, Zavarovalnico Triglav pa postavlja v manj konkurenčen položaj.
"Ne bi imeli težav, če bi to veljalo za vse zavarovalnice, ne pa le za našo. Razkrivanje osnovnih informacij iz svetovalnih pogodb bi nam lahko povzročilo veliko škodo," je dejal Slapar.
Po mnenju viceguvernerke Banke Slovenije Stanislave Zadravec Capriolo poseganje v določena pogodbena razmerja lahko povzroči tudi škodo pri poslovanju. "Smo za čim več transparentnosti, vendar tako, da so pogoji primerljivi za vse subjekte na trgu," je dejala. Z njo se je strinjal tudi član uprave Abanke Igor Stebernak.
Odraz neskrbnosti predstavnikov državnih podjetij se, kot je ocenil vodja službe za nadzor in preiskave Komisije za preprečevanje korupcije Darko Stare, na žalost kaže tudi v njihovem odzivu na spremembe zakonodaje.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič pa je poudaril, da so podjetja v državni lasti, razen lastništva, povsem enaka ostalim subjektom na trgu.