O potniku, ki bi lahko bil okužen z ebolo, bo moral brniško letališče obvestiti pilot. Znak za alarm bo podatek, da je bil v zadnjih treh tednih na območju, kjer razsaja ta bolezen, oziroma v tesnem stiku z obolelim, hkrati pa bo imel znake bolezni, kot sta vročina in slabo počutje.
Za bolnika bi skrbela dva zdravnika
Po scenariju, ki ga je ministrstvo za zdravje v zadnjih dneh usklajevalo s stroko, bodo potencialnega bolnika že z letališke steze pospremili v posebej opremljeno reševalno vozilo in ga odpeljali na infekcijsko kliniko UKC Ljubljana. Bolnik bo v sobi sam, zanj pa bodo v enem turnusu skrbeli dva zdravnika, najmanj dve medicinski sestri in strežnica.
Ljudi, ki so bili med letom v bližini obolelega, bo po pristanku sprejel epidemiolog. Svetovali jim bodo, naj bodo tri tedne posebej pozorni na svoje počutje. To bo na primer zlasti veljalo za potnike, ki so na letalu sedeli na sedežih levo, desno, pred ali za morebitnim obolelim. Prihod obolelih v Slovenijo je za zdaj malo verjeten, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa zagotavlja, da bodo za morebitne bolnike z ebolo ustrezno poskrbeli.
Podrobnejša navodila Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni glede zaščitne opreme, ki preprečuje prenos virusa, naj bi bila nared v nekaj dneh. Kot smo že poročali, so slovenske bolnišnice in zdravstveni domovi obleke in drugo opremo za zdaj naročali vsak po svoje, nekateri pa so se odločili tudi, da bodo raje počakali na jasnejša navodila. Tako so celo v gorenjskem osnovnem zdravstvu, ki skrbi za brniško ambulanto, v teh dneh ugotavljali, da še nimajo ustrezne zaščite. K zmedi je po naših informacijah prispevalo sporočilo, ki so ga zdravstvene ustanove o pripravah na morebitne okužbe z ebolo prejele konec prejšnjega tedna in so si ga razlagale vsaka po svoje.
Državna sekretarka Nina Pirnat je znova poudarila, da bi morali v zdravstvenih ustanovah že tako imeti zaščitna sredstva, ki jih zdaj ponekod še kupujejo in dopolnjujejo. »Centralnega popisa zaščitne opreme nimamo. Predvidevamo, da je to stvar slehernega zdravstvenega doma, saj je nujno potrebna za vsakodnevno delo z bolnikom. Osebna varovalna oprema je nekaj samoumevnega.« Nekaj več kot 280 kombinezonov in nekaj več kot 450 mask imajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, »visokozaščitno« opremo za tedensko obravnavo enega bolnika pa imajo v UKC Ljubljana.
Po besedah predstojnice centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izr. prof. dr. Alenke Kraigher drugim ljudem ni treba kupovati nobenih zaščitnih sredstev.
Ob »zahodni« negi preživijo štirje od petih
Morebitnim obolelim z ebolo za zdaj niso namenili nobenih dodatnih prostorov, kakršne so na primer urejali ob izbruhu nove gripe. Prilagajali se bodo sproti, napovedujejo na infekcijski kliniki UKC Ljubljana. Obolele z ebolo bodo zdravili ločeno od drugih bolnikov in po potrebi zaprli del oddelka ali pa tudi celega, je pojasnil predstojnik klinike prof. dr. Franc Strle. Druge bolnike, ki bi se v običajnih okoliščinah zdravili na infekcijski kliniki, bodo morda začasno preselili v druge dele bolnišnice.
Ebola se sicer širi precej počasneje od gripe. Ob pandemiji nove gripe leta 2009 je virus svet obkrožil v dobrem mesecu, tokrat pa je primerov zunaj Afrike še vedno zelo malo. V ZDA in Evropi so od 18 bolnikov umrli štirje, je spomnil Strle. V zdravstvenih sistemih, ki bolniku omogočijo dobro podporno zdravljenje, tako preživijo približno štirje od petih okuženih, medtem ko je med afriškimi bolniki smrtnost kar 50- do 70- odstotna.
Glede na študijo, ki je bila v teh dneh objavljena v ugledni medicinski reviji Lancet, bi lahko brez ustreznega pregledovanja potnikov vsak mesec iz vzhodne Afrike v druge dele sveta odpotovali približno trije okuženi. V državah, kjer je žarišče tokratnega izbruha, se epidemija medtem še ne umirja. En bolnik povprečno okuži 1,7 do dva druga človeka, za cilj pa so si postavili, da bi okužbo zamejili na največ eno osebo in s tem ebolo uspešno zajezili.