Pino Mlakar se je rodil 2. marca 1907 v Novem mestu v uradniški družini. Po končani gimnaziji je na ljubljanski univerzi študiral matematiko, fiziko in kemijo, vendar pa ga je vse bolj pritegovala umetnost; med drugim se je krajši čas ukvarjal s slikarstvom, plesu pa se je dokončno zapisal leta 1927 na Koreografskem inštitutu Rudolfa Labana v Hamburgu. Tam je spoznal tudi svojo poznejšo soprogo, leto dni mlajšo Mario Luizo Pio Beatrice Scholz, s katero sta več kot sedem desetletij delila življenjsko in umetniško pot. Par je po neločljivem spoju baletnega ustvarjanja poznala vsa Evropa; koreografski opus, ki sta ga zapustila, obsega 50 baletov, med njimi je dvanajst celovečernih. Od teh sta najbolj znana Vrag na vasi in Lok, ki sta bila narejena za samo dva plesalca.
Zakonca Mlakar sta v predvojnem obdobju delala po številnih evropskih umetniških hišah, med drugim v Zürichu, Berlinu in Münchnu, po drugi svetovni vojni pa sta se naselila v Sloveniji, kjer sta postavila profesionalne temelje ljubljanskega baleta in ustanovila baletno šolo. Kot pedagog je Pino Mlakar svojo ljubezen do plesa in odra povezal tudi s 25 let trajajočim poučevanjem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, kjer je bil redni profesor.
Pino in Pia Mlakar sta v nemščini izdala dve knjigi, ki danes veljata za zelo pomemben dokument o tristoletnem razvoju evropskega gledališkega plesa, v slovenščini pa je Pino Mlakar napisal še knjigi Ples kot umetnost in gledališče ter Srečne zgodbe bolečina, ki je izšla v začetku lanskega leta. Za svoje ustvarjanje in prispevek k razvoju slovenskega in svetovnega baleta sta Pia (umrla je leta 2000) in Pino Mlakar tako doma kot v tujini prejela mnoga priznanja, med drugim trikrat Prešernovo nagrado.
