Cilj nove pokojninske zakonodaje je vzpostavitev pravičnega, preglednega in posledično tudi finančno učinkovitega pokojninskega sistema, je zapisal predlagatelj nove zakonodaje.

»Ravno nasprotno,« pa je prepričan sociolog na ljubljanski fakulteti za socialno delo dr. Srečo Dragoš. Kot pojasnjuje, zaradi principa solidarnosti pokojnina ni odvisna od vplačanih prispevkov, zato je uvajanje informativnih individualnih računov, na katerih je mogoče pregledovati vplačane prispevke, z vidika transparentnosti pokojninskega sistema nesmiselno. Prav tako meni, da izločanje prejemnikov pokojnin oziroma delov pokojnin po 232. členu ZPIZ ne služi povečevanju preglednosti ali pravičnosti, temveč temu, da bo v prihodnosti mogoče selektivno zmanjševati njihove pravice.

»Najboljši način, da breme varčevanja bolj prevalite na eno skupino upokojencev kot na drugo, pri tem pa vam ni treba pojasnjevati svojih kriterijev, je prerazporeditev upokojencev pod različna ministrstva. S tem naredite zadevo nepregledno, vsako ministrstvo pa potem zase utemeljuje svoje varčevalne ukrepe,« pripoveduje dr. Dragoš.

Preberite še Tudi po Vizjaku kasneje v pokoj

»Če je tako, da je treba pokojninsko blagajno očistiti, da bi lahko bolj povezali vplačila z izplačili, potem naredimo drugi steber pokojninskega zavarovanja. Prvi steber je solidarnostni, pokojninsko blagajno imamo zato, da lahko preživijo vsi, ki so kadar koli poskusili poskrbeti za svoj obstoj,« pa komentarje nekaterih ekonomistov zavrača Jadranka Vesel z Razvojno-raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo RISE. »Če bi posamezne skupine upokojencev prenesli pod okrilje proračunov različnih ministrstev, potem bi lahko s temi ljudmi razpolagali kot s kmeti na šahovnici po principu deli in vladaj,« pravi in dodaja, da vlada s temi ukrepi izvaja kaznovalno politiko.

                                                                                                          Za povečavo klikni na sliko.

Na to, da tako premier Janša kot Vizjak o prejemkih po 232. členu Zpiza govorita kot o nepokojninskih dodatkih oziroma privilegijih (z nekaterimi izjemami), pa odgovarja: »Če nekaj imenuješ privilegij, moraš povedati tudi, kaj natančno ta privilegij je, saj gre drugače po mojem za zavajanje javnosti in politikantske floskule. Zame prisilno upokojevanje, kot ga je izvajal premier kot obrambni minister, ni privilegij. Povedati je treba tudi, koliko ljudi ima te privilegije. Ampak teh izračunov ni.«

Preberite še Vlada bi iz pokojninske blagajne "počistila" 280.000 upokojencev

Brane Kokot z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pritrjuje, da na zavodu na primer ne vodijo nobene statistike o tem, koliko upokojencev v svojem življenju ni prispevalo niti centa v pokojninsko blagajno, pa tudi kakšne druge podobne statistike nimajo. »Lahko, da je v tej množici 280.000 upokojencev, ki pokojnino ali njen del prejemajo po 232. členu Zpiza, kakšen, ki v pokojninsko blagajno ni prispeval nič, ampak to je malo verjetno.«