Goran Forbici iz Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) ocenjuje, da je položaj na področju nevladnih organizacij pri nas zelo slabo. "Naša država se je že zdavnaj zavezala, da bo nevladni sektor spravila na raven razvitih držav, vendar smo pri tem za zdaj ostali bolj ali manj zgolj pri simbolnih zavezah, na konkretni ravni pa je bilo glede tega storjenega bore malo," je opozoril Forbici.

Inovativne rešitve za mnoge družbene probleme

Tudi sekretarka Irma Mežnarič, na ministrstvu za javno upravo (MJU) odgovorna za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ugotavlja, da je nevladni sektor pri nas dokaj šibek. Hkrati pa opozarja, da bi lahko nevladne organizacije posebno tvorno sodelovale prav zdaj, ko bo zaradi krize veliko ljudi odrinjenih na družbeni rob. NVO lahko pripomorejo k temu, da državljani in državljanke kljub izgubi službe ostanejo še naprej dejavni, prožni in socialno vključeni.

NVO oblikujejo inovativne rešitve za mnoge družbene probleme, predvsem na socialnem in zdravstvenem področju. Ljudem pri tem lahko ponujajo neposredno prilagojene storitve v primerih, kjer so uspešnejše od države. Široko javnost pa obenem ozaveščajo o družbeno pomembnih vprašanjih in spodbujajo diskusijo o teh vprašanjih.

Slovenske nevladne organizacije so vladi že februarja posredovale memorandum, v katerem predlagajo vrsto ukrepov za premostitev globalne krize, pri izvajanju katerih bi v veliki meri lahko sodelovale prav same. Forbici je glede tega dejal, da uradnega odgovora vlade na memorandum še niso prejeli.

Mežnaričeva med drugim opozarja, da Slovenija po deležu prihodkov nevladnih organizacij v BDP močno zaostaja za drugimi državami v svetu. Skupni prihodki nevladnih organizacij pri nas predstavljajo 1,92 odstotka BDP, medtem ko je že leta 1995 povprečni delež prihodkov NVO v 22 državah sveta, ki so sodelovale v zgoraj omenjeni raziskavi, znašal 4,6 odstotka BDP.

Pereč problem je tudi nizek delež zaposlenih v nevladnem sektorju. NVO v veliki meri pri življenju vzdržujejo prostovoljci. Večina, kar 80,6 odstotka nevladnih organizacij, sploh nima zaposlenih. Slovenija se tako po deležu zaposlenih v nevladnem sektorju uvršča med države z najnižjim deležem v Evropi.

V Slovenski filantropiji, kjer se ukvarjajo s promocijo prostovoljstva, imajo 12 redno zaposlenih ljudi. Vendar pa izvršna direktorica te nevladne organizacije Tereza Novak opozarja, da naše okolje z ničemer ne spodbuja zaposlovanja v NVO, čeprav so NVO s kakovostno delovno silo lahko organizacije, ki črpajo sredstva iz EU in drugih virov in še zdaleč niso le porabnice proračunskih sredstev. V danih razmerah je po njenem izjemno težko trajno zaposlovati v NVO, zlasti če so tako kot Slovenska filantropija financirani izključno iz projektov, ki praviloma trajajo le eno leto.

Zgodba o uspehu

Po drugi strani pa je Slovenija dosegla velik uspeh pri črpanju sredstev iz evropskih strukturnih skladov za razvoj nevladnega sektorja. Mežnaričeva je poudarila, da je MJU, ki je pristojno za razvoj in krepitev nevladnega sektorja, kot edini državi v EU uspelo pridobiti sredstva iz evropskih strukturnih skladov za krepitev nevladnega sektorja. Pojasnila je, da jim je uspelo pridobiti 13 milijonov evrov, s temi sredstvi pa poskušajo okrepiti usposobljenost nevladnih organizacij za civilni dialog in za prenos posameznih funkcij ter pooblastil države na NVO ter promovirati vlogo NVO v širši družbi.

NVO se soočajo s težavami tudi pri izvajanju projektov, ki so jih prijavili na evropske razpise, saj je treba zagotoviti od 15 do 40 odstotkov lastnih finančnih sredstev. Pri črpanju strukturnih skladov manjkajočih 15 odstotkov zagotovi država. Ministrstvo za javno upravo pa je za uspešno črpanje NVO zagotovilo dodatne ukrepe: identifikacijo potreb v partnerskem odnosu z NVO, zagonski kapital (predplačila) v višini 20 odstotkov in tehnično pomoč pri pripravi projektov. Kot rezultat skrbno načrtovanih ukrepov so NVO leta 2008 sredstva črpale z 99-odstotno uspešnostjo.

Mežnaričeva ob tem poudarja, da bomo morali za krepitev NVO v prihodnje nujno zagotoviti tudi dodatne domače finančne vire, saj bodo strukturni skladi čez nekaj let usahnili. Če tega ne bomo storili, se nam po njenih besedah lahko zgodi, da bodo rezultati, doseženi s črpanjem sredstev iz strukturnih skladov, izzveneli v vnovično nazadovanje nevladnega sektorja.

Vlada je s sklepom imenovala posebno delovno skupino za nevladne organizacije, ki jo vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jožef Školč. Nevladne organizacije pa opozarjajo, da bi morali pri nas nujno vzpostaviti tudi poseben urad za NVO, kjer bi med drugim analizirali javne politike, ki se nanašajo na razvoj nevladnega sektorja, ter svetovali vladi glede predpisov in politik, ki vplivajo na razvoj NVO.

Na ministrstvu za javno upravo so trenutno za razvojna vprašanja na področju NVO odgovorne štiri uslužbenke. "To se nam zdi nekoliko smešno," je dejal Goran Forbici. Glede tega je pojasnil, da ima Velika Britanija celo posebno ministrstvo za tretji sektor.

Tudi Hrvaška, ki je ekonomsko manj razvita, ima po besedah Forbicija že vrsto let poseben urad, ki je skupaj z NVO pripravil strategijo razvoja nevladnega sektorja v Republiki Hrvaški, in operativni plan, kako bodo to dosegali. "Mi tega nimamo, kar je eden od ključnih problemov pri nas," je opozoril Forbici in dodal, da so vlado že pozvali, naj na ravni vlade ustanovi urad za razvoj nevladnih organizacij.