Vsebina osnutka zakona o tajnih podatkih, ki so ga pripravili na vladnem uradu za varovanje tajnih podatkov (UVTP), razkriva, da je nameravala ministrska ekipa Alenke Bratušek dodobra zožiti skupino tistih, ki bi lahko zaradi opravljanja svoje funkcije do tajnih podatkov dostopali brez dovoljenja.
Če sedaj velja, da funkcionarji dobijo dovoljenje z začetkom opravljanja dela in podpisom izjave, da so seznanjeni z zakonom in drugimi predpisi, bi morala večina nosilcev javnih funkcij po novi ureditvi skozi varnostno preverjanje. Pristojni organ (notranje ministrstvo, obrambno ministrstvo ali Sova) pa bi lahko v postopku preverjanja preveril posameznikove navedbe v vprašalnikih oziroma lahko bi pridobil podatke tudi od drugih organov ali organizacij, ki o preverjani osebi kaj vedo. Ker varnostno preverjanje zajema med drugim tudi podatke o odvisnosti od alkohola in drog, o duševnih motnjah ali boleznih, o zakonskem stanu in številu otrok ter celo o premoženju preverjane osebe, nekateri ob tem opozarjajo, da bi lahko takšna zbirka informacij služila tudi političnemu obračunavanju in diskreditacijam.
S predlogom zakona po večini niso seznanjeni
Po predlogu zakona bi do tajnih podatkov brez dovoljenja dostopali zgolj še predsedniki republike, vlade, državnega zbora in vrhovnega sodišča, ki pa bi morali opraviti osnovno usposabljanje. Po novem bi tako iz te skupine izpadli številni nosilci javnih funkcij: poslanci, državni svetniki, župani, ministri, varuh človekovih pravic in njegov namestnik, guverner, njegov namestnik in viceguvernerji centralne banke, člani računskega sodišča, sodniki, predsednik in člani državne revizijske komisije, državni tožilci, informacijski pooblaščenec...
Ker bi lahko takšna zakonska rešitev močno posegla v delo državnih organov, smo za mnenje zaprosili informacijskega pooblaščenca, vrhovno državno tožilstvo, varuha človekovih pravic, državno revizijsko komisijo in Banko Slovenije. A kaj več od neuradnih odgovorov, da s predlogom zakona niso seznanjeni, da ga bodo zahtevali od UVTP, da so ogorčeni in da jih tak način priprave zakonodaje preseneča, nismo prejeli. Nekateri so se ob tem tudi spraševali, ali je res treba tako strogo nadzorovati nosilce oblasti in predstojnike državnih organov oziroma ali ne gre v tem primeru za nekakšno obsedenost z nezaupanjem glede na to, da veljavna ureditev do sedaj ni povzročala težav.
»Ne poznamo razlogov za spremembo, kot naj bi se napovedala s spremembami glede dostopa do tajnih podatkov pri varuhu in namestniku. Od razlogov pa je odvisno stališče do te napovedane spremembe. Mogoče jo je razumeti tudi kot omejevanje dostopa varuha do določenih dokumentov državnih organov. V vsakem primeru bomo vztrajali pri izvajanju določbe šestega člena zakona o varuhu človekovih pravic, ki zavezuje vse državne organe, da morajo varuhu na njegovo zahtevo zagotoviti vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti,« poudarja namestnik varuhinje Jernej Rovšek.
Na računskem sodišču kritični do nove ureditve
Na vrhovnem državnem tožilstvu so besedilo zakona, »iz katerega ni razvidno, da bi šlo (že) za formalni osnutek predloga zakona«, od UVTP prejeli po tem, ko smo se sami začeli zanimati za njegovo vsebino. Ob tem pa je zanimivo, da je UVTP za mnenje o predlogu zakona računsko sodišče zaprosilo že v začetku aprila. Do napovedanih rešitev pa so bili v organu, ki mu predseduje Tomaž Vesel, precej kritični. »Če bi bilo po predlagani novi ureditvi posameznemu članu računskega sodišča v hipotetični situaciji dovoljenje za dostop do tajnih podatkov zavrnjeno, bi bilo lahko okrnjeno odločanje sodišča v revizijah, ki se nanašajo tudi na tajne podatke,« so v svojem dopisu opozorili na računskem sodišču. V osnutku zakona je med drugim navedeno, da osebam, ki bodo potrebovale dostop do tajnih podatkov zaradi opravljanja nalog ali funkcije, dovoljenje izda notranje oziroma obrambno ministrstvo.
S konkretnimi vprašanji smo se obrnili tudi na UVTP – med drugim nas je zanimalo, kdo je pripravil predlog zakona in na čigavo pobudo. »Predlog osnutka zakona še ni v fazi formalnega medresorskega usklajevanja in bo glede na opravljanje tekočih poslov vlade ostal v postopku izmenjave strokovnih mnenj in pogledov na mogoče drugačne rešitve,« so okolišili v uradu. Ob tem so še navedli, da so želeli odprta vprašanja predstaviti širšemu krogu državne uprave.