Davčna uprava (Durs) mesečno poroča o višini davčnega dolga, razkriva tudi, kdo ga je povzročil, a v teh številkah ni podatka o dolgu, ki ga je davčna uprava odpisala zaradi zastaranja. Gre za dolg državi, ki ni zabeležen v nobenih evidencah, prav tako ni jasno, kdo se skriva za temi številkami. Če so davčni dolžniki javni, so povzročitelji odpisanega dolga namreč davčna tajnost.
Od leta 2007 do konca minulega leta je Durs skupno odpisal za vsaj pol milijarde evrov davčnega dolga. Gre za dolg, ki je zastaral, kar pomeni, da ga Durs ne more več izterjati oziroma od dolžnika ne more več zahtevati, da dolg poplača. Zastaralni rok je prvenstveno namenjen spodbujanju upnikov, da ti pravočasno terjajo poplačilo svojih terjatev, je pa tudi upanje za dolžnike, da jim bo svoje premoženje, iz katerega bi se lahko upniki poplačali, uspelo dovolj dolgo skrivati. Ko rok poteče, dolga namreč preprosto ni več.
Če je Durs povsem neaktiven, če torej ne pošilja zahtevkov za plačilo dolga, lahko ta zastara že v petih letih, v vsakem primeru in ne glede na število poslanih izvršb pa zastara v desetih letih. Dolg, ki ga je Durs odpisal lani – bilo ga je za 76,5 milijona evrov – je tako dejansko nastal že leta 2003 oziroma najpozneje leta 2008, vendar ga dacarjem vse do lani ni uspelo izterjati. Leto prej je Durs odpisal »vsega« dobrih 29 milijonov evrov dolga, medtem ko se podatki od leta 2007 do leta 2011 gibljejo od slabih 57 do slabih 79 milijonov evrov odpisanega davčnega dolga na leto. Podatki za omenjeno obdobje od leta 2007 do 2011 se, kot so nam pojasnili na Dursu, nanašajo samo na dolg, starejši od desetih let, češ da podatkov za odpisan dolg, star le pet let, ni bilo mogoče statistično zbrati. Koliko več je odpisanega dolga, ki ga je Durs do leta 2011 odpisal tudi že po petih letih, tako ni znano. Iz podatkov, ki so nam jih posredovali z Dursa, izhaja, da so od leta 2007 do konca lanskega leta odpisali vsaj 452,5 milijona evrov dolga.
Znesek odpisanega dolga ni zanemarljiv, saj je konec leta 2012 ves še zabeležen dolg, o katerem je Durs jeseni lani poročal državnemu zboru, znašal 1,6 milijarde evrov. Če v tej številki ni odpisanega dolga, pa vključuje ta tako aktiven kot pogojno izterljiv dolg. Za dobro milijardo evrov je Durs predvideval, da ga bo še lahko izterjal, medtem ko je nekaj več kot pol milijarde evrov že uvrščal med pogojno izterljiv dolg, katerega poplačilo je odvisno predvsem od odločitev sodišč. Za te dolžnike namreč velja, da so že v postopkih stečaja, prisilnih poravnav in podobno. Če bi se milijarda evrov aktivnega davčnega dolga po pričakovanjih še lahko stekla v proračun, se bo pol milijarde pogojno izterljivega manj verjetno. Bolj verjetno je, da bo tudi ta po tistem, ko bo preteklo zastaralno obdobje desetih let, v nikjer zabeleženem odpisanem dolgu.
Razprave o davčnem dolgu so v času finančno-gospodarske krize zasedle politični parket bolj kot kadar koli prej. S tem ko se pričakovanja o prispevkih državljanov zvišujejo iz leta v leto, se namreč vse pogosteje javno zastavljajo vprašanja, kdo so tisti, ki svojega dela ne prispevajo. Za uvod je bil Durs primoran državnemu zboru sproti poročati o gibanju davčnega dolga, kar so kasneje nadgradili še s poimensko objavo davčnih dolžnikov. Davčni dolg je postal javen, javni so postali tudi dolžniki, kdo je povzročil odpisan dolg, pa ostaja skrivnost. ks
