Bolniki, ki iščejo ponudnike pregledov ali operacij, so danes pri tem bolj ali manj prepuščeni samim sebi. Zdravniki, ki bi radi pritegnili več pacientov, svojih storitev v Sloveniji ne morejo oglaševati. Obvod te prepovedi so spletne strani in podjetja, ki paciente povezujejo z izvajalci storitev. Vse pogostejša so v zdravstvu opažanja, da bi bilo treba pravila oglaševanja zdravstvenih storitev čim prej posodobiti, saj so bolnikom bolj v škodo kot korist.
Največ povpraševanja po dermatologih in zobozdravnikih
Na zdravniški zbornici načrtujejo spremembe sedanjih pravil. Prepoved v kodeksu medicinske deontologije bodo najverjetneje omilili, ne bodo pa oglaševanja povsem »sprostili«, pričakuje predsednica odbora za pravno-etična vprašanja prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič. Trenutno preverjajo izkušnje drugih evropskih držav, čakajo pa tudi na pravno mnenje in stališče Komisije RS za medicinsko etiko. »V drugih evropskih državah je manj omejitev kot pri nas. Poleg tega tuji zdravniki pri nas oglašujejo, s čimer so slovenski zdravniki in ustanove v slabšem položaju. Stanje je drugačno kot pred leti, k več konkurence pa nas poziva tudi evropska skupnost,« je naštela Rotar-Pavličeva. Kljub temu bo treba obdržati nekatere meje. Po njenem na primer ne bi smeli dovoliti oglaševanja popustov.
»Bolniki bi morali imeti več možnosti, da se seznanijo, kam lahko gredo po storitve. Zdaj so prepuščeni lastni iznajdljivosti. Omejitve oglaševanja bi bilo treba prevetriti, sedanja ureditev je zastarela,« se strinja mariborski zastopnik pacientovih pravic Viktor Pilinger. Kot pravi, se ta problem pojavlja tako pri storitvah, ki jih krije zdravstvena blagajna, kot pri samoplačniških.
Na portalu Zdravstvenestoritve.net so zaznali, da ljudi najbolj zanima ponudba v zobozdravstvu in dermatologiji. »Nekaj zdravnikov je imelo zaradi omejitev oglaševanja zdravstvenih storitev sprva pomisleke glede objave podatkov,« pove Marko Filej, direktor podjetja Rafis 1, ki ima v lasti omenjeni portal. Kot pravi, pa njihovega načina informiranja, ki potencialnim pacientom omogoča primerjavo cen samoplačniških storitev, ni mogoče metati v isti koš z oglaševanjem na veleplakatih. Da je tovrstno informiranje zakonito, so preverili tako s pravnega vidika kot pri zdravniški zbornici, je poudaril. Tudi če bo zdravniška zbornica spreminjala sedanjo ureditev oglaševanja, pa svojih pravil ne nameravajo spreminjati, je povedal Filej. Tako še naprej ne bodo omogočali izpostavljanja posameznih zdravnikov znotraj portala (na tako imenovanih oglasnih pasicah s povezavo do ponudnikove spletne strani).
Nepregleden mednarodni trg
Dodatne dileme nastajajo zaradi uveljavljenega prostega pretoka bolnikov čez mejo. Agencija Medico Veritas ljudi, ki potrebujejo zdravljenje ali diagnostiko, povezuje z izvajalci teh storitev. Nekateri pacienti se na njih obračajo, ko želijo oditi na zdravljenje v tujino, nekateri pa potrebujejo pomoč pri iskanju primernih možnosti v Sloveniji, je pojasnila ustanoviteljica portala in nekdanja predsednica zdravniške zbornice Gordana Živčec Kalan.
»Že v Sloveniji se mnogi bolniki ne znajdejo več v sistemu, še toliko večji pa je trg zdravstvenih storitev v Evropi. Ljudje pogosto ne vedo, h komu naj gredo in kaj lahko tam pričakujejo. Vsakega izvajalca, ki ga povežemo s potencialnimi pacienti, prej preverimo – vse od operacijskih dvoran, sterilnosti pa do referenc, rezultatov zdravljenja... Če ima nekdo mednarodno akreditacijo, je to sicer plus, a hkrati še ne pove dovolj o njegovi kakovosti,« je dejala. Tudi tuji bolniki se zanimajo za zdravljenje v Sloveniji in tukajšnjim strokovnjakom bi lahko omogočili pregledno predstavitev, pravi, a je trženja storitev zelo malo. Ena od težav oziroma vzrokov za zadržke je tudi prepoved oglaševanja. Če hrvaški ali italijanski izvajalci načrtno privabljajo slovenske bolnike, ugotavlja Živčec-Kalanova, se slovenski še domačim pacientom predstavijo (pre)redko.
