Na ljubljanski urgenci je nekoliko mirneje kot v dnevih, ko so ljudje na oskrbo manjših poškodb čakali celo noč. Trenutno čakajo največ šest ur, so povedali v bolnišnici. A zaposleni se bojijo, da se bo gneča zelo kmalu spet povečala. Razmere so nevzdržne tudi na internistični urgenci, kjer se stiskajo hudo bolni starostniki. Kratkoročne rešitve ne zaležejo več, opozarjajo zdravniki.
V bolnišnici so včeraj sicer dobili zagotovilo z ministrstva za zdravje, da bi bila lahko nova urgenca končana že v letu in pol, a je pri tem še ogromno odprtega. Ne nazadnje se bo vmes zamenjala vlada, projekt ljubljanske urgence pa je ob dosedanjem deljenju denarja za investicije v zdravstvu že velikokrat izvisel.
»Hodimo po robu«
Čeprav so dobili šest dodatnih sobnih zdravnikov, so še vedno kadrovske težave, je opozoril vodja travmatološke urgence asist. dr. Anže Kristan. Že kadar na urgenco pride okoli 200 bolnikov na dan, kar je povprečje, po njegovih besedah »hodijo po robu«. Verjetno jih bo v kratkem še precej več: »V prihodnjih tednih maja in junija bodo tisti z manjšimi poškodbami žal verjetno znova čakali dlje. Vreme je lepo, ljudje veliko delajo zunaj, hkrati je zaradi letošnjega žleda še vedno ogromno poškodb ob delu v gozdu, v tem času se poveča število športnih in motorističnih poškodb...« Prava in dolgoročna rešitev je lahko le dokončanje nove urgence oziroma objekta DTS. Šele to bi omogočilo bolj usklajeno delovanje, kratkoročne rešitve pa kaj hitro prinesejo težave na drugem koncu: »Če bi zdaj na primer še povečali ekipe pri pregledih in oskrbi malih ran, bi se vse znova ustavilo pri diagnostiki, kjer prav tako ni primernih kapacitet.«
Nekaj malega bodo lahko rešile še dodatne postelje za internistično urgenco in dodaten prostor za kirurško urgenco, pričakuje predsednica sveta ljubljanskega UKC Aleksandra Markovič Predan. Začasne rešitve pa so že dosegle plafon, se strinja: »Nedostojno je, da deset starih bolnikov s številnimi boleznimi po 14 ali 15 ur čaka na proste postelje. To se mora nehati, kar bi morala razumeti vsaka vlada.«
Alojz Unetič z ministrstva za zdravje je pojasnil, da je v državnem proračunu letos in prihodnje leto za urgenco predvidenih 21,5 milijona evrov, pogodbo z izvajalcem del pa bi lahko po njegovem podpisali do konca leta. S tem denarjem lahko po njegovem zgradijo nov del urgentnega bloka, transportni terminal, vhod na Njegoševo in laboratorij za potrebe urgence (manjkajo še drugi deli objekta DTS, na primer operacijske dvorane, intenzivna terapija...) Vršilec dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana Simon Vrhunec ob tem opozarja, da bodo morale novo urgenco nujno spremljati tudi dodatne ekipe strokovnjakov. »Le tako bo lahko delo teklo bolj tekoče.«
Maribor: Za poškodovance bi moralo skrbeti 13 zdravnikov več
Izrazite težave s pomanjkanjem zaposlenih imajo praktično vse slovenske urgence, opozarja predstojnik urgentnega centra UKC Maribor Roman Košir. »Pri nas imamo na primer samo na kirurški urgenci 13 sistematiziranih zdravniških mest, ki so prazna. Zdravnikov ne smemo zaposlovati, se pa kažejo zametki rešitev.« Problem po njegovih besedah izvira iz tega, da so bile urgence doslej vedno del drugih bolnišničnih oddelkov, prav tako pa za delo v njih v Sloveniji ni bilo posebne specializacije. Zdaj jo zdravniška zbornica uvaja, a bodo morale bolnišnice na te zdravnike še čakati. »Za podravsko regijo sta razpisani dve mesti urgentne medicine za delo v osnovnem zdravstvu in tri za bolnišnico. Ti zdravniki bodo lahko v mariborskem urgentnem centru delali čez pet let. Kljub specializaciji pa bo zdravnikov za delo v urgentnih centrih še vedno premalo,« ocenjuje Košir.