Dodatna obremenitev honorarnega dela s plačilom socialnih prispevkov v začetku letošnjega leta je številne prepričala ali prisilila v to, da se namesto dela prek avtorskih pogodb odločijo za status samostojnega podjetnika. Po plačilu 15,5-odstotnega prispevka za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 6,36-odstotnega prispevka za zdravstveno blagajno dobi od honorarnega dela, ki je obdavčeno še s 25-odstotno akontacijo dohodnine, letos več država kot delavec. A med tistimi, ki so z avtorskih pogodb prešli na status samostojnega podjetnika, so tudi takšni, ki prej dohodnine niso plačevali, zdaj pa jo.
Kdaj normirani in kdaj dejanski odhodki?
Samostojni podjetniki imajo na voljo dve možnosti obračuna dohodnine. Če njihov letni zaslužek ne presega 50.000 evrov, se lahko odločijo za upoštevanje normiranih odhodkov. Teh jim ni treba dokazovati, davčna uprava (Durs) pa jim jih prizna v višini 70 odstotkov mesečnih prihodkov. Preostanek predstavlja davčno osnovo in od te jim Durs obračuna dohodnino po 20-odstotni davčni stopnji. V primeru mesečnega zaslužka v višini 1000 evrov jim Durs tako na primer prizna za 700 evrov normiranih odhodkov, od preostalih 300 evrov, ki predstavljajo davčno osnovo, pa jim obračuna 60 evrov davka. Posamezniki, ki so se odločili za obračun davka po normiranih odhodkih, plačajo tako dohodnino v vsakem primeru, četudi je prej zaradi nižjih prihodkov niso plačevali. Njihova davčna obveznost predstavlja zdaj, poenostavljeno povedano, okoli šest odstotkov zneska na vsakokratnem izstavljenem računu. Druga možnost, ki jo imajo samostojni podjetniki, je, da se odločijo za plačilo dohodnine glede na dejanske odhodke, kar pomeni, da morajo zbirati račune in voditi poslovne knjige.
Ena večjih razlik med obema možnostma je uveljavljanje olajšav. Teh v primeru upoštevanja normiranih odhodkov Durs ne dopušča, v primeru obračuna dohodnine glede na dejanske odhodke pa so zavezancem vse olajšave priznane. Prav v tem pa se skriva odgovor na vprašanje, kaj se komu splača bolj.
»Samostojno podjetništvo se v vsakem primeru splača bolj kot avtorska pogodba. Za samostojne podjetnike je bolj vprašanje, ali se odločiti za normirane odhodke in tako od vsakega posameznega računa plačati šest odstotkov dohodnine, ali pa za ugotavljanje davčne osnove upoštevati dejanske prihodke in odhodke. Prvi olajšav nimajo, slednji pa. V primeru ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov je lahko obračunana dohodnina nižja ali pa jim te sploh ni treba plačati,« pojasnjuje Jure Filip iz podjetja Data.
Se s selitvijo ali rojstvom otroka splača sprememba?
Dilema torej ni, ali avtorska pogodba ali samostojni podjetnik, ampak ali normirani ali dejanski odhodki. Kalkulacij glede tega, pri kolikšnem zaslužku se splača katera možnost, je veliko. »Po nekaterih kalkulacijah naj bi bila ta meja postavljena pri 30.000 evrih letnih prihodkov oziroma bi se posamezniku normirane stroške splačalo uveljavljati, če na mesec zaslužijo vsaj od 2500 do 3000 evrov. Vendar pravila oziroma meje, pri kateri bi se splačal en ali drug sistem, dejansko ni. Komu se tudi pri 4000 evrih na mesec normirani stroški ne splačajo, drugemu pa že pri 2000 evri na mesec,« pojasnjuje Filip.
Po izkušnjah tistih, ki so prešli na status samostojnega podjetnika in se ukvarjajo predvsem z intelektualnimi storitvami, naj bi eno glavnih vlog pri odločitvi za prikaz dejanskih prihodkov igrali na primer potni stroški. V takšnih poklicih je upravičenih stroškov namreč praviloma manj, in če živijo in delajo v istem mestu, jim bo delež priznanih normiranih stroškov z zbiranjem računov težko preseči. Drugo vprašanje so na primer priznane olajšave za vzdrževane člane, ki »normirancem« prav tako niso priznane, tistim, ki obračunavajo dejanske odhodke, pa so. Zanimalo nas je, kako hitro se na primer pri selitvi in posledično višjih potnih stroških ali rojstvu otroka posamezniku »splača« preiti z normiranih odhodkov na obračun dejanskih odhodkov. »Ni splošnega odgovora. Vsekakor višina davčno priznanih stroškov ter olajšave za vzdrževane družinske člane mejo smiselnosti preiti na normirano obdavčitev postavljajo višje,« pravi Filip iz podjetja Data, po čigar izkušnjah se večina samostojnih podjetnikov odloča za dejanske prihodke in odhodke. In kako hitro je mogoče spremeniti obračun dohodnine z normiranih stroškov na dejanske stroške? »Za vsako posamezno leto pri oddaji davčnega obračuna za preteklo leto. Znotraj enega leta ta sprememba ni mogoča,« pojasnjujejo v Dati.