Nova različica osnutka zakona o ustanovitvi državne gospodarske družbe Slovenski gozdovi predvideva prenos vseh državnih gozdov s sklada kmetijskih zemljišč in gozdov na novo družbo Slovenski gozdovi, s sklada naj bi na to družbo prenesli tudi del zaposlenih (predvidoma okoli 35), nekaj naj bi jih prezaposlili na MKO, ki bo predvidoma prevzelo obveznosti izplačila odškodnin denacionalizacijskim upravičencem in koncesijske dajatve občinam. Vlada še vedno načrtuje, da bo na družbo Slovenski gozdovi prenesla tudi lastniški delež Republike Slovenije (70-odstotni) v gozdarski družbi Snežnik, koliko posojila namerava najeti za delovanje podjetja Slovenski gozdovi, pa ni jasno.
»Nobena država po ujmah ni ukrepala tako kot Slovenija«
Zakaj sploh ustanavljati novo državno podjetje, je zanimalo opozicijske poslance, pa tudi nekatere koalicijske. Vodja poslanske skupine Državljanske liste Rihard Braniselj, denimo, je poudaril: »Izrecno se ne strinjam z ambicijo, da bo državno podjetje odkupovalo les in posegalo na trg.« Predsednik SLS Franc Bogovič pa je kritično pripomnil: »Modrovati o tem, kako bomo ustanovili državno podjetje zato, da bomo sanirali državne gozdove, in z državnim podjetjem vstopali še v zasebne gozdove, je mimo tega časa in trenutka. Ta zgodba je neki državni gozdno-lesni kolhoz, zato je ne podpiram in je ne razumem.«
Milan Šinko z oddelka za gozdarstvo ljubljanske biotehniške fakultete je predstavil podatek, kako so ravnale druge evropske države, ko jih je prizadela podobna naravna nesreča, kot je bil žled v Sloveniji. »V zadnjih 30 letih je bilo v Evropi enajst večjih ujm v gozdovih, a se nobena od prizadetih držav – Nizozemska, Francija, Švica, Avstrija, skandinavske države – ni sanacije lotila z interventnim ukrepom v obliki poseganja državnega podjetja v odkup presežkov lesa,« je opozoril Šinko, zato meni, da ni primeren niti za Slovenijo, kajti: »Obstaja veliko tveganje za poslovno uspešnost tega državnega podjetja zaradi negotovosti, kako se bo v prihodnje razvijal trg z lesom.«
Zakaj ne preoblikujejo državnega sklada?
Bi lahko Slovenija našla drugo, učinkovitejšo rešitev, kako preprečiti padec odkupnih cen lesa in zlom trga? Poznavalci menijo, da bi bilo dovolj spremeniti le en člen v zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ter to institucijo iz javnega zavoda preoblikovati v gospodarsko družbo ter jo registrirati tudi za odkup in prodajo lesa. Takšno rešitev sta predlagali tudi pobudnici včerajšnje nujne seje odbora za kmetijstvo, stranki NSi in SLS, vendar jo je koalicijska večina zavrnila.
In kaj o vsem tem menijo na skladu, ki ga bo nova družba najbolj prizadela, saj mu bodo odvzeli del zaposlenih in denarne prilive iz gozdarske dejavnosti (teh je okoli 65 odstotkov vseh skladovih prihodkov)? Svet sklada je šele pred dnevi potrdil program dela in finančni načrt sklada za leto 2014, v katerem ključno mesto zavzema gozdarska dejavnost, ki pa naj bi mu jo že v kratkem odvzeli. Direktorica Irena Šinko očitno verjame, da se to ne bo zgodilo, saj nam je včeraj dejala: »Predlog zakona, s katerim je predvidena ustanovitev podjetja za upravljanje in gospodarjenje z državnim gozdom, je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Na skladu menimo, da so vsakršne izjave glede poslovanja sklada po ustanovitvi podjetja Slovenski gozdovi do sprejetja oziroma uveljavitve tega zakona prezgodnje, saj gre lahko zgolj za ugibanja.«