Za torek je pred vladnim poslopjem napovedan protestni shod gospodarstvenikov in sindikatov proti dodatnim okoljskim dajatvam, ki naj bi s 1. januarjem obremenile energetsko intenzivna industrijska podjetja, kot so papirnice, steklarne, proizvodnja jekla in aluminija, opekarne, proizvodnja gradbenega materiala, cementarne in del kemijske industrije. Vlada naj bi z zmanjšanjem obsega oprostitve dajatve za izpuste toplogrednih plinov na leto pobrala dodatnih 30 milijonov evrov. Ali jih bo res, naj bi bilo znano v ponedeljek, ko se bodo ministri zbrali na posebni vladni seji, namenjeni pripravi rebalansa proračuna za prihodnje leto. Pri marsikaterem ukrepu, ki so ga v vladi načrtovali za povečanje proračunskih prilivov, se namreč zatika.
Nova obtežba za TEŠ
Eden takih je tudi uredba o okoljski dajatvi zaradi izpustov ogljikovega dioksida. V vladi so prejšnji teden ugotovili, da so medresorska usklajevanja o tem dokumentu zašla v slepo ulico. Poleg sindikatov, gospodarstvenikov in zaposlenih v podjetjih, ki so vključena že v shemo trgovanja s kuponi, se s predlaganimi rešitvami ne strinjajo niti na ministrstvih za gospodarstvo in za infrastrukturo. Na infrastrukturnem ocenjujejo, da je predlagana nova obremenitev s takso zaradi izpustov CO
2
za termoelektrarne nesprejemljiva in bi še poslabšala poslovanje šoštanjske (TEŠ), poleg tega bi po njihovi oceni ogrozila poslovanje Holdinga slovenske elektrarne, ki je dal materinsko jamstvo za naložbo TEŠ 6. Po mnenju ministrstva za infrastrukturo utegne takšna taksa ogroziti tudi plačevanje kreditov za šesti blok TEŠ in povečati tveganje za unovčenje jamstva države. Hkrati velja opozorilo, da bodo v primeru, če vlada omenjene uredbe ne sprejme do konca tega leta, s polno višino takse za izpuste CO2
obremenjena vsa podjetja. Vlada je zato že prejšnji teden pristojnim ministrstvom naložila, naj razmislijo o kompromisni rešitvi, po kateri bi obremenitev s takso za izpuste ogljikovega dioksida enakomerno porazdelili med vse zavezance. Končnemu cilju – iz tega vira na leto zbrati dodatnih 30 milijonov evrov – se vlada menda ne namerava odreči. Kako bo to dosegla, pa še ni znano. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je po včerajšnji seji vlade dejal le: »Smo v sklepnih pogovorih, da predvideni ukrep zelo pomembno omilimo.«Ministrstvo za izobraževanje naj bi po načrtih vlade prihodnje leto prihranilo deset milijonov evrov proračunskih izdatkov (z manjšimi dotacijami za glasbeno šolstvo, z izenačitvijo odpravnin učiteljem z drugimi javnimi uslužbenci, z zmanjšanjem sofinanciranja šolskih tekmovanj, mladinske periodike in strokovne literature…), vendar so na ministrstvu izračunali, da bi lahko v najboljšem primeru privarčevali slabih šest milijonov evrov, več ne.
Taksa na takso
Vlada želi dodatne tri milijone evrov proračunskih prilivov zagotoviti tudi z zaračunavanjem vpogledov v zemljiško knjigo pri sodišču za primere, ko pridobljeni podatki služijo opravljanju pridobitne dejavnosti. Podobno takso naj bi uvedli tudi za vse druge vpoglede v državne oziroma javne evidence. A težava bi utegnila nastati pri zbirkah podatkov, ki jih vodi državna geodetska služba. Na okoljskem ministrstvu so izračunali, da če bi geodetska uprava zaračunavala vse dostope do svojih podatkov, bi – upoštevaje obseg izdanih podatkov v letu 2013 – na leto zbrala okoli 450.000 evrov. Da bi to sploh lahko počela, bi bilo treba geodetske podatke izvzeti iz določil zakona o dostopu do informacij javnega značaja. To pa bo težko, saj evropske direktive od držav članic zahtevajo odpiranje podatkov in brezplačne vpoglede ter posredovanja za vse javne namene.
Vlada je nameravala spremeniti tudi zakon o upravnih taksah in že prihodnje leto uvesti takso (po dva evra) za posamezna dejanja pri upravnih organih (za izpisek iz matičnega registra o rojstvu, o sklenjeni zakonski zvezi, o smrti…). S to takso naj bi državni proračun na leto napolnili z dodatnim milijonom evrov, vendar so na finančnem ministrstvu ocenili, da predloga novele zakona o upravnih taksah ne bo mogoče uskladiti do priprave rebalansa proračuna za leto 2015. Tako naj bi to dodatno finančno breme državljanom naložili z letom 2016.