Sodelavca Transparency International (TI) iz njegove bruseljske pisarne Ronny Patz in Helena Erbanova sta v Ljubljani začela svojo turnejo po nekaterih evropskih prestolnicah, kjer mlade po fakultetah in na delavnicah nagovarjata k pomoči. Da bi lahko po evropskih volitvah začeli postavljati vprašanja glede financerjev njihovih volilnih kampanj, potrebujejo podatke o volilnih oglasih kandidatov in strank. Vse državljane prosijo, naj fotografirajo oglas, pripišejo, kje in kdaj je bil objavljen, in jim ga pošljejo po elektronski pošti na naslov EP2014watch@transparency.org. Takšnega nadzora nad volilno kampanjo se letos lotevajo prvič.
Ronny Patz opozarja, da je veliko nedoslednosti v evropski ureditvi volilnih kampanj, evropskemu parlamentu pa za letošnje volitve ni uspelo sprejeti bolj transparentnih pravil. »Po lizbonski pogodbi morajo stranke zastopati javne interese, torej imajo državljani pravico vedeti, kdo jim je dal denar za volilno kampanjo,« pravi Patz.
Podatkov o tem, koliko denarja so porabili v volilnih kampanjah evropskih poslancev in neuspelih kandidatov na zadnjih volitvah leta 2009, v TI nimajo. Letos bi se radi dokopali vsaj do približne ocene, da bi lahko temeljiteje začeli gledati pod prste evroposlancev kdo so njihovi financerji in koliko so porabili.
Raznolikost Evrope se kaže tudi v volilnih zakonodajah, s katerimi bodo konec maja po vseh državah članicah volili 766 poslancev osmega sklica evropskega parlamenta. Teh pravil ni zgolj 28, temveč kar 29 vseh 28 nacionalnih zakonodaj za volilne kampanje in še vseevropska pravila za nastopanje evropskih političnih skupin med volilno kampanjo. Volilne kampanje potekajo v različnih obdobjih, zanje poslanci porabijo različne vsote. Če ob tem še dodamo, da volilne kampanje izvajajo tudi evropske politične stranke, ki jim zaradi povezav z lokalnimi strankami pripadajo številni kandidati za poslanska mesta, je lahko nepreglednost nad volilno kampanjo toliko večja. ag