Čeprav je poostren nadzor nad sivo ekonomijo v zadnjem letu in pol dal pozitivne rezultate (več pobranih davkov, povečano število registracij...), namerava nova vlada po več letih oklevanja vendarle uvesti »prave« davčne blagajne za vse gospodarske subjekte. Na finančnem ministrstvu so nam povedali, da ukrepe za učinkovitejše pobiranje davčnih dajatev pripravljajo.
Na Hrvaškem za milijardo evrov več pobranih davkov
Stroka, zlasti računalniška podjetja, uvedbo davčnih blagajn močno podpira, saj meni, da sedanji sistem slikanja računov in prepoved njihovega popravljanja ne učinkuje. V poštev bi prišel zgolj hrvaški model, ki naj bi povsem onemogočal zlorabe in je pri naših južnih sosedih dosegel izjemne rezultate.
Hrvati so lani, v prvem letu po uvedbi davčnih blagajn, prijavili za 18 odstotkov ali dobro milijardo evrov več prihodkov iz gotovinskega poslovanja kot v letu 2012. Trend se nadaljuje tudi letos, saj se je izkupiček iz davka na potrošnjo po lanskem dvigu za 48 odstotkov v prvih petih mesecih letos povečal za nadaljnjih 20 odstotkov, za lani prijavljeni davek na dohodek v samostojnih dejavnostih in obrti pa za 35 odstotkov. Hrvaško finančno ministrstvo načrtuje, da se bo zaradi davčnih blagajn do konca leta 2015 v državno blagajno nateklo približno 325 milijonov evrov.
Pri nas se s takšnimi rezultati še zdaleč ne moremo pohvaliti. Davčna inšpekcija je na vseh področjih nadzora (siva ekonomija, transferne cene, davčne oaze, prispevki za socialno varnost, sistemske utaje DDV...) v prvi polovici leta v skoraj 4000 nadzorih dodatno ugotovila le za nekaj manj kot 52 milijonov evrov dodatnih obveznosti, pri čemer predstavljajo aktivnosti boja zoper sivo ekonomijo le nekaj čez milijon evrov – pri nadzorih registrskih blagajn od začetka lanskega julija do konca letošnjega avgusta je bilo dodatno ugotovljenih davčnih obveznosti le za slabih 400.000 evrov.
Na Finančni upravi (Furs) zatrjujejo, da se ostrejši nadzor kaže predvsem v povečanju prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti. Čeprav to drži in se je v letošnjem prvem četrtletju neto izkupiček iz DDV v najbolj kritičnih dejavnostih (gostinstvo, pekarstvo, pralnice, cvetličarstvo, vulkanizerstvo...) glede na enako obdobje lani povečal za kar 31,5 odstotka, pa to pomeni le 3,8 milijona evrov. Obračunanega davka na dohodek pravnih oseb za lani je bilo v teh panogah za milijon evrov več, davka od dohodka iz dejavnosti (akontacija dohodnine in dohodnina iz dejavnosti) pa za 1,3 milijona evrov.
Obrtniki proti uvedbi davčnih blagajn
Kot že ob prvem poskusu uvedbe davčnih blagajn v letu 2012 jim znova najbolj nasprotujejo v obrtno-podjetniški zbornici (OZS). »Davčne blagajne ne bodo naredile čudežev. Učinek je zgolj enkraten, poleg tega pa tudi pri tem sistemu varnost ni 100-odstotna. Po mojih informacijah so kršitelji na Hrvaškem že našli luknje in znajo preprečiti povezavo z davčno upravo,« pravi Iztok Mohorič iz OZS.
Namesto za davčne blagajne, ki naj bi po mnenju OZS kriminalizirale vse obrtnike in male podjetnike, že dlje časa predlagajo uvedbo sistema »vsak račun šteje«. »Izstavljanje računov bi morali spodbujati z olajšavami, tako kot je bilo pred uvedbo informativnih izračunov za dohodnino omogočeno pri nakupih knjig, zdravil, gradbenega materiala v višini dveh odstotkov letne davčne osnove zavezanca. Po mojem bi morali te olajšave še razširiti, na primer tudi za kurjavo, dopust..., ter jih zvišati, na primer na 20, 30 odstotkov,« razmišlja Mohorič. Argument, da bi to pomenilo vrnitev k izpolnjevanju dohodninskih napovedi, zavrača, češ da v dobi informatike to ne bi smel biti problem. A predlogi so za finančno ministrstvo nesprejemljivi.
Grlićeva za kaznovanje kupcev brez računa
Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić meni, da se strah obrtnikov pred davčnimi blagajnami skriva v tem, da so prav oni tisti, ki ne izdajajo računov. Namesto zbiranja računov za olajšave, ki se je, kot se spominja, odvijalo predvsem z deljenjem med prijatelji in znanci, predlaga sankcije za tiste, ki računa ne bi vzeli. »Če narediš na primer na hiši novo fasado, bi to ob prihodu inšpektorjev moral dokazati z računom. Nujno je treba, pa četudi s tako nepriljubljenim ukrepom, dopovedati potrošnikom, da utaja davkov in poslovanje brez računa ni sprejemljivo.« Grlićeva je prepričana, da bi s sankcioniranjem kupcev lahko potegnili analogijo z zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, po katerem je tisti, ki drugemu zavestno omogoči, da dela na črno, kaznovan kot soudeleženec.
Obveznost kupca, da vzame račun, če ga ne, pa plača kazen (tedanjih 5000 tolarjev), je sicer že bila zapisana v zakonu o DDV iz leta 1999, a so to odpravili maja 2004 ob vstopu v EU .