Če bodo dijaki, ki bodo delali maturo prihodnje leto, naročili komplet z izbranima romanoma za maturitetni esej in s spremljevalnim priročnikom, bodo odšteli blizu 60 evrov, torej več kot plačajo za izposojo vseh šolskih učbenikov za 4. letnik. Za povrh bodo samo za romana plačali več, kot so kandidati, ki bodo esej pisali ta mesec, plačali skupaj za vse štiri drame in spremljevalni priročnik. Brezskrupulozno odiranje, pravijo nekateri, zakonitosti trga, pravijo drugi.
Literarna dela, ki jih morajo za pisanje maturitetnega eseja poznati kandidati splošne mature, praviloma izberejo v maturitetni komisiji za slovenščino. Letos so se odločili za odlična romana Otroške stvari Lojzeta Kovačiča in Otroštvo Nathalie Sarraute. Manj odlična je, kot rečeno, njuna cena. Za prvega bo treba odšteti 27,95 evra, za drugega 24,94 evra, spremljajoči Esej na maturi pa bo dijake veljal še 14,90 evra.
Visoka cena ne čudi, saj oba romana monopolno trži založba Mladinska knjiga (MK), ki si je edina pridobila avtorske pravice zanju. Zato se v ceni ne pozna, da gre v obeh primerih za ponatis in za razmeroma visoko naklado, ki jo lahko založnik za povrh dokaj natančno predvidi. K splošni maturi, katere sestavni del je tudi maturitetni esej, se namreč vsako leto prijavi več kot 8500 dijakov, udeleži pa se je približno 7800 dijakov. Ker je treba romana natančno prebrati in si v njiju kaj zapisati in podčrtati – izbrana dela v gimnazijah obravnavajo več mesecev – si skoraj vsak dijak priskrbi svoj izvod. Ker sta romana razprodana, lahko MK računa, da bo prodala najmanj od 15.000 do 20.000 knjig. Mirno jih lahko izda le v trdi izdaji, saj je z morebitno žepno izvedbo konkurenca ne bo stisnila v kot. Za ilustracijo: roman Otroštvo v izvirniku stane 7,5 evra...
Učitelji, ki so te dni dijakom razdelili naročilnice založbe Mladinska knjiga (MK), vsakoletno zaslužkarstvo založb vse težje prenašajo. Še težje ob povsem inertnem ministrstvu. Letos pa je še huje kot druga leta, so pred dnevi družno ugotavljali na slovenističnem forumu SlovLit.
»Kako je mogoče, da je cena romanov tako visoka, če pa je zagotovljena prodaja v nakladi, o kateri lahko založbe le sanjajo?! Ali bomo poslej morali subvencionirati tudi nakup maturitetnih romanov, kot to počnemo z malicami in ekskurzijami?,« se sprašuje Irena Florjančič, profesorica slovenščine na škofjeloški gimnaziji, ki je razpravo na forumu sprožila. Knjige bi nujno morale biti broširane, dodaja, saj bi bile tako lažje za prenašanje v šolo, pa tudi cenejše. »O tem smo se pogovarjali že pred leti, a je ostalo pri predlogu.«
Isti roman bi lahko obravnavali večkrat
Naši sogovorniki v šolah in na univerzi so prepričani, da bi se bilo mogoče zaslužkarstvu založb zlahka upreti, če bi za to obstajala volja – z drugačno zasnovo maturitetnega eseja ali/in nekaj pomoči ministrstva. Po mnenju Florjančičeve bi bilo, na primer, treba pretehtati možnost, da se isti sklop izbranih del pojavlja več let, vsaj dve. »Gre za izjemna umetniška dela, zato bi bilo verjetno mogoče drugi generaciji maturantov ob istih besedilih ponuditi novo temo,« pojasnjuje profesorica. Prav tako bi lahko pri izboru del upoštevali, katera je mogoče najti v šolskih in domačih knjižnicah ter v antikvariatih. Nič ne bi bilo tudi narobe, če bi za maturitetna dela uporabili obvezna in izbirna besedila za domače branje, ki jih ima marsikateri dijak že doma. Ministrstvo pa bi se lahko z založbo dogovorilo za odkup določenega števila knjig po vnaprej dogovorjeni ceni.
Podobno ugotavlja profesor na Pedagoški fakulteti UL dr. Igor Saksida. Matura, poudarja, ne bi čisto nič izgubila, če bi se vnaprej določil stalni maturitetni sklop besedil (dijaki bi to izvedeli že v 1. letniku), iz sklopa pa bi nato vsako leto izbrali druga besedila in pripravili ustrezne naslove za eseje. »V programu mednarodne mature, kjer sem že dvajset let ocenjevalec za slovenščino, ne razpisujejo vsako leto novih del, ampak šole same izbirajo iz stabilnega seznama. Nekatere tako že vseh dvajset let obravnavajo ista dela, Gruma, Cankarja, Jančarja… Težko verjamem, da ne bi mogli tako ravnati tudi na nacionalni maturi. Razlogi za to vsekakor niso strokovni…« meni dr. Saksida. Še radikalnejši je predlog dr. Marka Juvana z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU): »Republiška maturitetna komisija bi morala obvezna maturitetna besedila dati na splet, kjer bi bila prosto dostopna, kot e-knjige, ki se jih da zastonj naložiti na bralne naprave.«
Dr. Zoran Božič, profesor slovenščine na Šolskem centru v Novi Gorici in docent za književnost na novogoriški fakulteti za humanistiko, sicer ne dvomi o tem, da založbe z maturo na debelo služijo, navsezadnje so danes tiskarski stroški zanemarljivi. Opozarja pa, da se motijo tisti, ki menijo, da bo lastnik avtorskih pravic (pisatelja ali prevajalca) kar tako privolil, da bodo besedila brezplačno dostopna na spletu. A možne so tudi drugačne rešitve…
Božič nam je povedal, da je že pred leti državni maturitetni komisiji za slovenščino predlagal, naj združijo razpravljalni in razlagalni esej (kandidati primerjajo dve besedili z dvema odlomkoma), saj mora dijak danes pisati o besedilih, ki jih sploh nima pred sabo. »Gre torej za povsem nenaravno oziroma umetno situacijo. To vodi v golo reprodukcijo misli, fraz in besed, bodisi učitelja bodisi avtorja priročnika. Za povrh izbrana dela pogosto ne sodijo med klasična, kanonska dela.« Dr. Božič zato predlaga, da bi imeli na maturi eno besedilo iz domačega branja ali pa da bi na maturi obravnavali neznano besedilo avtorja, ki bi ga obravnavali v šoli ali pa tudi ne. »Dijak bi na ta način pokazal zmožnost literarnega branja in tvorjenja ustreznega, koherentnega besedila.«
Gimnazija Bežigrad pisala ministru Pikalu
Na Gimnaziji Bežigrad, kamor sicer ne hodi prav veliko dijakov, ki si romanov ne bi mogli kupiti, so se letos odločili, da na (pre)visoko ceno za romana in s tem na hude stroške za dijake opozorijo tudi ministra Jerneja Pikala. Pismo, ki je v celoti dostopno na forumu SlovLit, je v imenu šole napisala šolska knjižničarka mag. Sabina Zwitter, ki na odgovor še čaka. Med drugim je ministra opozorila na neprimerljivo nižje cene žepnic MK, ki se gibljejo od 12 do 17 evrov. Ponatisnjena uspešnica Harry Potter in Princ mešane krvi, na primer, stane 16,99 evra, pa čeprav je roman ilustriran, kar pomeni dodatne stroške, izšel pa je v skromni nakladi 1000 izvodov. »Založniki pri nas vedno poudarjajo, da so knjige pri nas tako drage zaradi nizke naklade. Torej bi morala biti romana, ki bosta izšla v razmeroma visoki nakladi, cenejša, ne pa dražja,« razmišlja Sabina Zwitter.
Ob tem opozarja, da tudi šole težko zagotovijo večje število izvodov, ki jih potrebujejo za učitelje in za dijake, ki stroškov ne bodo zmogli. Poleg tega gre za zahtevni besedili, ki verjetno manjkata tudi v knjižnici marsikaterega slovenista, kaj šele v domačih knjižnicah dijakov. Romana pa bosta v naslednjih letih, na podlagi izkušenj napoveduje Zwittrova, (skoraj) nedotaknjena obležala na šolskih policah. Sprašuje se tudi, zakaj pri pouku tujih jezikov isto delo obravnavajo več let, pri slovenščini pa mora biti to vsako leto novo; le nekaj naslovov se je doslej ponovilo. V pismu ministra med drugim opozarja tudi na to, da je izbor besedil za Maturo 2015 enak izboru za lani objavljeno diplomsko nalogo, kar kaže na zahtevnost besedila. Po naših informacijah gre za diplomsko nalogo študentke na filozofski fakulteti Ž. Č. z naslovom Avtobiografija otroštva: Otroštvo Nathalie Sarraute in Otroške stvari Lojzeta Kovačiča. Mentorici sta bili dr. Florence Gacoin-Marks in dr. Alojzija Zupan Sosič, nekdanja članica maturitetne komisije.
Na pojasnila pristojnega ministrstva, maturitetne komisije in Mladinske knjige zaradi praznikov še čakamo.
