Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je opozorila, da bi morebitni dvig DDV pomenil »resno kršitev komaj podpisane koalicijske pogodbe, kjer je jasno zapisano, da novih bremen ne bo«. Če se bo vlada zatekla k dvigovanju davkov in drugih dajatev, bo po mnenju GZS odgovorna za nova izgubljena delovna mesta. V GZS vlado pozivajo, naj vire zaradi izpada davka na nepremičnine poišče pri javni porabi, pri čemer pa ne sme še bolj omejevati sredstev za razvoj.
V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) so opozorili, da se je kupna moč v Sloveniji od leta 2008 do 2012 glede na povprečje EU znižala z 91 na 84 odstotkov. Dejanska individualna potrošnja pa se je v tem času znižala z 82 na 79 odstotkov povprečja EU. TZS predvsem sicer skrbi zvišanje znižane stopnje DDV, saj med trgovci rezerv ni več in bi zato lahko prišlo do zvišanja maloprodajnih cen. Opozorili so, da lahko pride do odliva kupne moči v sosednje države, ki bodo imele nižje stopnje DDV.
»Podajanje iz enega v drugi žep«
V TZS so prepričani, da učinki ponovnega dviga DDV ne bodo prinesli želenih rezultatov v proračun. »Ravno nasprotno, ob nadaljnjem upadanju potrošnje in krčenju obsega nakupov potrošnikov lahko pričakujemo manjši obseg pridobljenih sredstev z naslova DDV, zaradi manjših prihodkov podjetij pa tudi manjši obseg davkov z naslova ustvarjenega dobička podjetij, kar utegne s seboj prinesti tudi krčenje delovnih mest,« so zapisali in ob tem zavrnili argument, da višji DDV ne bo prizadel izvoznih podjetij in da je slovensko gospodarstvo izvozno usmerjeno. »Slovensko gospodarstvo v večini sestavljajo podjetja, ki poslujejo doma, v okolju, ki se še vedno sooča s posledicami gospodarsko-finančne krize,« pravijo in vladi predlagajo ukrepe za takojšnjo omejitev javne porabe, racionalizacijo javnega sektorja in pripravo »pravičnejšega davka na nepremičnine«.
V OZS opozarjajo, da bo dvig DDV zmanjšal potrošnjo, kar bo najbolj vplivalo na mala podjetja in podjetnike v storitveni dejavnosti, zlasti v kozmetiki, frizerstvu, gostinstvu. Pri višanju DDV po njihovem ni mogoče spregledati tudi vpliva na povečanje obsega sive ekonomije. Namesto dvigovanja davkov zahtevajo dodatne ukrepe na odhodkovni strani, pa tudi učinkovitejše pobiranje davkov. Na naše opozorilo, da so v OZS enako ostro nasprotovali tudi nepremičninskemu davku, je Branko Meh, predsednik upravnega odbora OZS, pojasnil, da so proti obema davkoma in da gre zanje le za »podajanje iz enega v drugi žep«. Medtem ko naj bi nepremičninski davek ogrozil proizvodnjo, naj bi višji DDV udaril na potrošnjo, posledice pa bodo enake.
Lanski izplen DDV celo višji od pričakovanj
Na finančnem ministrstvu pravijo, da je o finančnih učinkih morebitnega dviga DDV v tem trenutku prezgodaj govoriti. Naj ob tem spomnimo, da je pred lanskim zvišanjem DDV za 2 oziroma eno odstotno točko načrtovalo na letni ravni dodatnih 250 milijonov evrov. Glede na to, da so se proračunski prihodki iz DDV lani povečali za okoli 125 milijonov evrov, kar na letni ravni ustreza 250 milijonom evrov, lahko ugotovimo, da se vsaj pri tej napovedi ni zmotilo.
Izplen od DDV v drugi polovici leta je sicer presegel tudi pričakovanja vlade. Prihodki državnega proračuna iz DDV v obdobju od avgusta (za julij) do decembra 2013 so bili za 181 milijonov evrov ali 15 odstotkov višji kot v enakem obdobju leta 2012 in za okoli 80 milijonov evrov višji, kot je vlada načrtovala za zadnjih pet mesecev lani. Po oceni ministrstva so se prihodki iz DDV na mesečni ravni povečali za približno 21 milijonov evrov, pri čemer pa višji izplen poleg dviga stopenj pripisujejo tudi ukrepom za zmanjšanje sive ekonomije, zlasti prepovedi naknadnega spreminjanja računov.
Ivan Simič, nekdanji direktor Davčne uprave RS (Durs), meni, da izplen tokrat ne bo takšen, kot je bil lani. »Kriza se je letos še zaostrila, potrošnja še naprej pada, pričakovati je tudi revolt ljudi, saj se bo DDV v slabem letu zvišal za 4 oziroma 1,5 odstotne točke,« pravi. Poleg tega so, kot dodaja, k lanskemu izplenu v precejšnji meri prispevali povečani inšpekcijski nadzori in strah pred višjimi kaznimi. »Zato je lani prišlo do nenadnega hitrega skoka, ki pa se je kasneje umiril in zdaj ostaja na enaki ravni,« pojasnjuje Simič.
V nasprotju s pričakovanji se dvig DDV ni odrazil v višji inflaciji. Večkrat objavljeni podatki Statističnega urada RS (Surs) kažejo, da je bila rast cen na letni ravni le 0,6-odstotna (v enakem obdobju lani je bila 2-odstotna). K skupni letni inflaciji so približno tretjino prispevale višje cene obleke in obutve, dodatno tretjino dražje komunalne storitve, višje cene raznovrstnega blaga in storitev ter nekatere storitve v prometu. Preostalo tretjino so dodale višje cene alkoholnih pijač in tobaka. Med podražitvami na letni ravni so sicer izstopale še višje cene prevoznih storitev (za 8 odstotkov), časopisov (za 5,5 odstotka), finančnih storitev (za 5,1 odstotka) ter vzdrževanja in popravila vozil (za 4,4 odstotka). Po drugi strani so se znižale cene pogonskih goriv in maziv (za 4,7 odstotka), cenejša kot pred letom dni so tudi goriva in energija (za 1,8 odstotka), rabljeni avtomobili, telefoni, oprema za šport, avdio-video in hi-fi oprema.
Na uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotavljajo, da bi dvig stopenj DDV k inflaciji ob le omejenem prenosu v končne cene prispeval okoli 0,7 odstotne točke, od tega večino v prvih treh mesecih po uvedbi, medtem ko je bil v kasnejših mesecih vpliv na inflacijo zanemarljiv. Na potrošnjo pa je dvig DDV najbolj vplival še pred samo uveljavitvijo višjih stopenj. Tako se je v pričakovanju dviga cen v lanskem drugem četrtletju glede na prvega potrošnja trajnih dobrin povečala kar za 6,2 odstotka.
Surs je tudi izračunal, da se je realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno v februarju v primerjavi s februarjem lani sicer zmanjšal za odstotek, a je to precej manj kot leto prej. Prihodek od prodaje živil se je v zadnjih 12 mesecih zmanjšal za 1,3 odstotka, leto prej pa za 4,3 odstotka. Prihodek od prodaje neživil pa se je ob 8,2-odstotnem padcu v zadnjem letu povečal za 0,9 odstotka. Višji, in sicer za 6,1 odstotka, je tudi prihodek v trgovini na debelo ter pri prodaji storitev. K rasti prodaje storitev so največ prispevala podjetja iz dejavnosti prometa in skladiščenja ter informacijskih in komunikacijskih dejavnosti.
