Zasavski zdravnik Franc Grošelj, ki so ga policisti skupaj s tremi njegovimi bolniki priprli zaradi nadpovprečnega števila izdanih belih receptov za psihoaktivna zdravila, naj bi za izdane recepte dobil tudi plačilo, bolniki pa so zdravila preprodajali. Število izdanih receptov je krepko presegalo povprečje države: leta 2013 so v povprečju na enega zdravnika prišli štirje beli recepti, Grošelj pa jih je izdal kar 993. Samo enemu pacientu je v zadnjih dveh letih predpisal neverjetnih 34.150 tablet, kar pomeni, da bi moral pacient vsak dan zaužiti 40 psihoaktivnih tablet. Povprečno število predpisanih tablet drugim osumljenim pacientom, med katerimi so povečini odvisniki na metadonski terapiji, pa je bilo od 20 do 25 tablet na dan, je povedal Andrej Jurič, komandir trboveljske policijske postaje. Po njegovih besedah je Grošelj za izdani recept prejel od 5 do 50 evrov.
Da so bile tablete, ki so jih osumljenci dobili na recept, namenjene za nadaljnjo prodajo, kaže ne samo bistveno odstopanje izdanih receptov od državnega povprečja, temveč tudi dejstvo, da se kriptirne številke pacientov niso ujemale s številkami na receptu, je pojasnil Jurič in dodal, da so kot izrazito nestrokovno ravnanje zdravnika ocenili tudi v Psihiatrični kliniki Ljubljana, saj je Grošelj tako z odmerki kot s kombinacijo predpisanih zdravil, med katerimi so bili najpogosteje apaurin, leksonin, helex, xanax, salval in dormicum, prekoračil odmerek varnega jemanja teh zdravil tudi za stokrat.
Odvisniki v začaranem krogu
A čeprav zdravnik ni ravnal pravilno, stanje vendarle ni tako enostavno, prav tako to še zdaleč ne pomeni, da promet s hipnotiki poteka le v Zasavju, poudarjajo v društvih za pomoč odvisnikom. »Razumem izjavo zdravnikovega sina, ki je dejal, da je oče s tem uravnaval problem odvisnikov z uradnimi zdravili. Psihiatri in zdravniki so pred leti brez pomislekov predpisovali vse, od pomirjeval do uspaval, nato pa so čez noč to predpisovanje zelo omejili. A dejstvo je, da so ti ljudje zdaj fizično in psihično odvisni od tablet. To je začaran krog, za kar morajo odgovornost prevzeti tudi zdravniki in psihiatri,« je prepričana Eli Zamernik iz društva Stigma, kjer opažajo, da so hipnotiki postali glavna droga na trgu. Kakovost heroina se je namreč poslabšala, zato odvisniki iščejo druge alternative, da zmanjšajo abstinenčno krizo. Tablete izbirajo, ker so varna in učinkovita droga.
»Odvisnost je bolezen. To so hudi odvisniki, ki so zelo travmatizirani že od otroštva, razni opiati in uspavala pa jim pomirijo telo in duha. Vzpostaviti abstinenco ni enostavno; ker je uporaba drog še vedno stigmatizirana, pa ti ljudje ne dobijo niti prave oskrbe,« se strinja tudi dr. med. Mina Paš, predsednica DrogArta.
Tako v DrogArtu kot v Stigmi poudarjajo, da hipnotike jemlje tudi vse več ljudi, ki sicer niso bili odvisni od drog. »Ogromno ljudi je na antidepresivih, pomirjevalih in uspavalih zaradi stanja, v katerem smo se znašli. Izguba službe denimo marsikoga žene v alkohol in jemanje tablet,« pojasnjuje Eli Zamernik iz Stigme. Zato se je od takrat, ko so zdravniki pri predpisovanju teh zdravil postali bolj previdni, toliko bolj razvil črni trg. Največje zaloge prihajajo k nam iz Srbije in Bosne in Hercegovine, opažajo v Stigmi. Uporabniki so z njimi zadovoljni, saj učinkujejo, kakšna je njihova kakovost, pa je težko reči, saj zakonodaja v teh državah ni tako stroga kot pri nas, pojasnjuje Zamernikova.
Zdravniki previdni, a zdravila so na voljo na vsakem vogalu
Pred časom je svoja zdravila preprodajalo tudi ogromno upokojencev, zdaj pa se izjemno hitro razvija internetni trg, dodaja Paševa. Ljudje na internetu sami poskušajo najti primerno zdravilo za svoje težave in jih nato kupijo v spletnih trgovinah. To pa vse skupaj še poslabša, saj se marsikdo morda niti ne zaveda, kako hudo zasvojenost prinašajo tablete, predvsem pomirjevala. »Odvisno je od odmerka in vrste zdravila, a ta zasvojenost je še veliko hujša od heroina. Odmerke je treba nižati zelo počasi, sicer lahko odvisnik doživi tudi epileptične napade. To zdravniki zelo dobro vedo in zato tudi ni prav, da so tako omejili predpisovanje hipnotikov ali da bi jih po tem zasavskem primeru celo povsem prenehali predpisovati,« poudarja Zamernikova.
Zdravstvena stroka problematiko pojasnjuje takole. »Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je lani naredil dobro stvar, ko je omejil predpisovanje dormicuma. Tako smemo zdaj posameznemu bolniku predpisati samo eno škatlico na mesec. Dogajalo se je namreč, da je bolnik izsiljeval zdravnika, in ko prvič popustiš, si mu podlegel,« pojasnjuje psihiatrinja prof. dr. Mojca Z. Dernovšek in dodaja, da so s tem ukrepom zaščitili tako bolnike kot zdravnike. Na očitke, da so zdravniki in psihiatri sami razširili odvisnost od hipnotikov in anksiolitikov, psihiatrinja odgovarja, da pred 25 ali 30 leti res niso imeli druge izbire za lajšanje tesnobe in nespečnosti, danes pa je za to na voljo veliko drugih zdravil. »V nizkih odmerkih so tudi antidepresivi boljši od uspaval,« pravi in poudarja, da sama omenjena zdravila predpisuje zelo previdno.
Njeni bolniki tako dobijo recept za eno škatlico zdravil, ki jo imajo lahko tudi celo leto, saj jim pojasni, kako nevarne so lahko posledice. Bolniki se njenih navodil držijo. Dernovškova ocenjuje, da je nekaj odvisnikov gotovo še iz let, ko drugih metod zdravljenja ni bilo na voljo. Zdravniki se po njenem mnenju zelo trudijo, da se ne bi razvili novi primeri odvisnosti, tako da spodbujajo bolnike, naj osvojijo druge, manj nevarne načine reševanja težav, kot so sproščanje, meditacija in higiena spanja. Zavedajo pa se, da zaradi tega cveti črni trg, zato vsem, ki se soočajo s težavami, polaga na srce, naj si diagnoze ne postavljajo sami, ampak naj se najprej posvetujejo s strokovnjakom. »Brez posvetovanja ni najbolj pametno kupiti niti prehranskih dopolnil,« je dejala Dernovškova.