Arhiv Slovenije bo začel na svoji spletni strani objavljati gradivo Udbe. Kot smo izvedeli, bo prvi, zgolj majhen del – nekaj tisoč strani dokumentov od skupno 403,2 tekočega metra udbovskega gradiva, kolikor se ga nahaja v državnem arhivu – objavljen že v petek. Direktor arhiva Bojan Cvelfar nam je povedal, da gre za dokumente, ki so že digitalizirani in ne vsebujejo nobenih občutljivih osebnih podatkov po zakonu, ki ga je leta 2006 sprejela prva Janševa vlada. Bodo pa digitalizacijo in objavljanje dokumentov Udbe nadaljevali. Kaj vse bodo lahko objavili, bo odvisno od tega, kateri zakon o arhivskem gradivu bo (ob)veljal.
»Izbor bo, kakršen že bo«
Če bo pobudnikom zbiranja podpisov za referendum uspelo in bo novela zakona na njem padla, bo lahko objavljeno le tisto gradivo, ki ne obsega občutljivih osebnih podatkov, pridobljenih s kršenjem človekovih pravic, razen ko gre za funkcionarje. To pa pomeni: ne le da ne bo objavljen posamezni dokument, ki vsebuje te občutljive osebne podatke, objavljeno ne bo niti gradivo v celoti, katerega del je tak dokument. Zaradi vrstice občutljivih osebnih podatkov bo tako ostalo nedostopno celotno, tudi več sto strani obsegajoče gradivo, razen če se posameznik ne bo obrnil na arhivsko komisijo, ki mu bo omogočila vpogled.
Če bo novela zakona uveljavljena, pa bodo na spletu državnega arhiva postopno objavljali tudi gradivo oziroma dokumente Udbe, ki vsebujejo občutljive osebne podatke o spolnem življenju in zdravstvenem stanju posameznikov, vendar pa bodo ti podatki prekriti. »Objava gradiva Udbe na spletni strani državnega arhiva je najbolj jasno sporočilo, da želimo z novelo zakona poti do interpretacije naše polpretekle zgodovine na široko odpreti,« poudarja minister za kulturo Uroš Grilc.
A v največji opozicijski stranki v dobronamernost sedanje vlade ne verjamejo. Poudarjajo, da želi ta z arhivsko novelo ščititi storilce kaznivih dejanj. Grilc temu oporeka. »SDS ima velike težave, saj nas daje v isti koš z levico, s katero polemizira. Mi s tem, da so udbovski arhivi dostopni, nimamo težav,« pravi Grilc, ki tudi pozdravlja pobudo predsednice NSi Ljudmile Novak. Ta je prejšnji teden predlagala, naj SDS umakne zahtevo za referendum – rok za zbiranje 40.000 podpisov se izteče 19. marca – ministrstvo za kulturo pa naj zanj potreben denar porabi za digitalizacijo arhivov SDV in njihovo objavo na spletu.
Nekdanji direktor državnega arhiva Vladimir Žumer namero kulturnega ministrstva oziroma arhiva pozdravlja, saj bodo tako državljani lahko videli, »za kaj sploh gre«. Vendar je taka objava po njegovem mnenju brca v temo, saj je samo mikrofilmov 2,5 milijona. »Izbor bo, kakršen že bo. Tega namreč ni sposoben nihče pregledati,« opozarja Žumer.
Prevladuje besedica »črtano«
Eden od dokumentov, ki bo po napovedi direktorja državnega arhiva Cvelfarja objavljen v mesecu dni, bo seznam oseb, ki jih je spremljala Udba, oziroma seznam dosjejev spremljanih oseb, ki so v udbovskem arhivu obstajali. Ta obsega štiri zvezke, vendar pa po Cvelfarjevih besedah ni znano, ali je to res celotna evidenca spremljanih oseb. Na spisku je pri večini dosjejev navedena beseda »črtano«, teh dosjejev torej v arhivu ni. Ob tem zagotavlja, da v arhivu obstajajo vsi dosjeji, ki so jim bili predani; kaj se je z njimi dogajalo do tedaj in zakaj so številni dosjeji »izginili«, pa ne ve. Prav tako na seznamu ne obstaja podatek, kdaj je bil določen dosje »črtan«. Tako je na primer na seznamu navedeno, da je bil odprt dosje sedanjega predsednika SDS Janeza Janše kot žrtve, ob tej navedbi pa je zapisana besedica »črtano«. Janševega dosjeja v državnem arhivu tako ni.
Objava omenjenega seznama bo po mnenju ministra Grilca za široko javnost zelo zanimiva, saj bo lahko posameznik iz njega videl, ali je bil spremljan oziroma ali obstaja njegov dosje. Prav tako bo razvidno, koliko dokumentov Udbe je bilo uničenih. Grilc tudi razmišlja, da bi zaradi uničenja dokumentov na NPU podal kazensko ovadbo. »Sprašujem se, zakaj tega doslej ni nihče storil. Ne levi ne desni, prav tako pa tudi nihče od direktorjev arhiva.«
Če primerjamo popis celotnega gradiva SDV, vključno z dosjeji, ki ga je leta 1976 naročil France Popit, s popisom Sove, ki ga je naročil minister Igor Bavčar leta 1992, po Žumrovih besedah ugotovimo, da je bilo dokumentov SDV po popisu iz leta 1976 bistveno več. »Šlo je za kilometer in pol papirnega gradiva. Po Bavčarju pa smo prevzeli 212 metrov gradiva. Vse drugo je bilo uničeno,« dodaja Žumer. Do uničenja gradiva je po njegovih besedah prišlo po navodilih zveznega sekretariata za notranje zadeve, zlasti ob kriznih dogodkih, partijskih kongresih, sovjetski invaziji na Prago leta 1968... »Takih 'prelomnih dogodkov' je bilo veliko. Tudi po osamosvojitvi Slovenije so čistili ta gradiva, preden so jih izročili državnemu arhivu. Dobre evidence imamo za obdobje do leta 1980, gradivo naslednjih desetih let pa je pomanjkljivo,« pojasnjuje nekdanji direktor državnega arhiva.
Na Sovi sicer obstaja še za približno tekoči meter gradiva Udbe, ki naj bi ga državnemu arhivu po pogodbi predali do konca junija letos. Minister Grilc pričakuje, da se bo to zgodilo bistveno prej. Morda že prihodnji teden.