Potem ko so se zadnja leta razprave o prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju kljub vsem znanim tveganjem večinoma vsi otepali, se zdaj tik pred koncem pomisleki predvsem glede primernosti izbranega kupca vrstijo drug za drugim. Transakcija, ki jo že vseskozi spremlja vrsta neznank, predvsem glede financiranja posla in posledične grožnje ne le izčrpavanja Mercatorja, ampak tudi njegovih dobaviteljev, bi sicer lahko bila po naših informacijah zaključena že v petek.
Bratuškova žuga Medji...
Vlada, ki doslej kaj več od pojasnila, da država ni lastnica Mercatorja, ni dala od sebe, se je začela z morebitnimi posledicami prodaje ukvarjati tik pred zdajci. Vladi sta med prodajalci Mercatorja še najbližje Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova KBM, ki sta v 100-odstotni lasti države in prodajata skupaj nekaj več kot 15-odstotni delež Mercatorja. Spomnimo, da je Slovenski državni holding (SDH) na zahtevo vlade obe banki pozval, naj mu posredujeta podatke o prodaji Mercatorja, a medtem ko je Nova KBM izpostavila nejasne Agrokorjeve projekcije zadolževanja in realizacije prihodkov Mercatorja po njegovem prevzemu, motil pa naj bi jih tudi nejasen vpliv transakcije na dobavitelje, ki so tudi komitenti NKBM, so jih v NLB zavrnili. Verjetno si je prav zaradi tega NLB, ki jo vodi Janko Medja, včeraj prislužila svojevrsten apel premierke Alenke Bratušek, ki opravlja tekoče posle. Banko je pozvala, naj odločitev o prodaji sprejme odgovorno, ne le glede banke, ampak predvsem glede delovnih mest. O posledicah prodaje Mercatorja (in Heliosa) na delovna mesta bo danes na zahtevo poslanske skupine SD razpravljal tudi parlamentarni odbor za delo. Ob tem sicer ne gre spregledati, da sovpada zaključek prodaje Mercatorja z začetkom predvolilne kampanje. Zdaj so po pojasnilih Bratuškove zaskrbljeni, ker se postopek prodaje vleče že leto dni, še bolj problematično pa se jim zdi spreminjanje pogojev med prodajo.
... Medja znova grozi z Brusljem
Medja, prvi mož banke, ki ji je država konec lanskega leta namenila 1,5 milijarde evrov, se medtem ne da. Čeprav se je Medja po lanskoletnem obisku kriminalistov – obiskali so ga zaradi domnevno spornih poslov z delnicami Mercatorja, ko je bil še član uprave Unicredit banke – iz odločanja o prodaji Mercatorja vsaj uradno izločil, s pojasnili glede postopka prodaje zadnje dni ne skopari. Ob tem ne pozabi vsakič spomniti na zaveze, ki jih je država ob zadnji dokapitalizaciji NLB dala Bruslju. Žuganje vladi z Brusljem postaja za Medjo očitno vse bolj priročno in priljubljeno.
Kot je včeraj dejal za tiskovno agencijo STA, se je država zavezala, da se bo NLB umaknila iz nestrateških naložb in da se država ne bo vmešavala v vodenje banke. A država je obdržala pravico, da svoj vpliv kot lastnica banke izvršuje na skupščinah. Skupščina NLB bi morala potekati včeraj, vendar je bila tik pred zdajci prestavljena. Kot so pojasnili v SDH, so se za odlog skupščine, sklicane prejšnji teden, odločili zato, da bodo lahko prej »kakovostno obravnavali gradivo«. Na vprašanje, ali bo na dnevni red skupščine NLB uvrščena tudi prodaja Mercatorja, konkretno niso odgovorili. Kot so pojasnili, gradivo še proučujejo, stališč in predlogov, ki jih bodo podali na skupščini, pa ne morejo »podajati in komentirati vnaprej«. V SDH sicer pričakujejo, da bodo od NLB kljub vsemu dobili »vse potrebne podatke« o prodaji Mercatorja.
Zahteve po menjavi Medje naj bi bile, potem ko je po mnenju številnih dokaj arogantno zavrnil zahtevo vlade oziroma SDH, naj iz banke posredujejo podatke o prodaji Mercatorja, sicer vse glasnejše. Bratuškova je včeraj na vprašanje, ali bo zahtevala odhod Medje z vrha NLB, izpostavila, da ne ona ne vlada tega ne moreta narediti, je pa spomnila, da je vlada SDH naložila, »da z vso skrbnostjo spremljajo postopek«. Naj ob tem omenimo, da je predsednik uprave SDH Matej Pirc, ki ga v petek čaka še skupščina Nove KBM, po naših informacijah dva tedna odsoten.
Jazbec: Tveganja za banke so obvladljiva
Prodaja ali neprodaja Mercatorja pa ne skrbi Banke Slovenije. »Poznamo vsa tveganja morebitne prodaje ali neprodaje in ta tveganja so obvladljiva,« je včeraj po prvi seji odbora za finančno stabilnost pojasnil guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Kot je dejal, so tveganja z vidika centralne banke in to zanima predvsem, kaj bi se ob prodaji ali neprodaji zgodilo s stabilnostjo in delovanjem bank, obvladljiva v obeh primerih, torej če do prodaje pride ali pa ne. Finančna stabilnost bank ne bi bila ogrožena v nobenem primeru, četudi Mercatorja ne prodajo in kljub zahtevam Bruslja do dveh največjih bank, NLB in Nove KBM.
