Konec junija so imeli slovenski vzajemni skladi za 2,268 milijarde evrov premoženja, kar je trinajst milijonov evrov manj kot marca lani. V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je premoženje domačih vzajemnih skladov zaradi visokih neto odlivov in padcev tečajev na svetovnih borzah zmanjšalo za kar 656 milijonov evrov. Za primerjavo; toliko sta na borzi vredna Gorenje in Intereuropa skupaj oziroma je to le nekoliko manj, kot je bila včeraj na borzi vredna Pivovarna Laško.
Sodeč po podatkih Banke Slovenije, je slovenska industrija vzajemnih skladov letos doživela kar tri najslabše mesece v njeni zgodovini, ko so neto odlivi presegli 37 milijonov evrov na mesec. Junij je bil po dostopnih podatkih tudi mesec, ko so domači skladi izgubili največ premoženja v svoji zgodovini, in sicer kar 160 milijonov evrov.
Tako visoki padci premoženja poznavalcev razmer ne presenečajo, saj je struktura slovenskih skladov ena izmed najbolj tveganih na svetu. Izmed 470 milijonov evrov neto prilivov, ki so jih imeli lani domači vzajemni skladi, se je namreč kar 84 odstotkov sredstev oziroma 395 milijonov evrov steklo v delniške sklade, izmed desetih na novo oblikovanih skladov pa je bilo lani kar osem delniških, ki so na kratki rok opazneje bolj tvegani od mešanih ali obvezniških. Še več, samo v tako imenovane balkan sklade so vlagatelji lani vložili več kot 170 milijonov evrov sredstev, od tega večji del tik pred koncem rekordne rasti na balkanskih trgih kapitala. Zrcalni trend je bilo zaznati letos oziroma konec minulega leta, ko so vlagatelji pospešeno zapuščali prav te sklade.
Banka Slovenije ugotavlja, da se je lani struktura slovenskih skladov še bolj odmaknila od strukture skladov območja evra, kjer je delež delniških skladov več kot dvakrat nižji kot v Sloveniji. Da je povprečen slovenski varčevalec pripravljen sprejeti občutno preveč tveganj, govori tudi podatek, da so se obvezniški skladi z neto odlivi soočali tako leta 2006 kot tudi 2007. Glede na delež sredstev vseh domačih vzajemnih skladov obvezniški skladi predstavljajo le en odstotek, medtem ko je ta delež v območju evra kar 28-odstoten.
Poslovni.Dnevnik.si

































Komentarji