Kad in Sod namesto umika iz podjetij v dokapitalizacije z nejasnimi merili

V Kadu, ki ga je donedavna vodil Tomaž Toplak (na sliki desno), in Sodu, ki ga vodi Marko Pogačnik (na sliki levo), so v zadnjih nekaj letih za dokapitalizacije namenili več kot 90 milijonov evrov. Tudi za družbe, ki poslujejo z izgubo, kar ekonomisti ocenjujejo kot nepotrebno in nesmotrno porabo davkoplačevalskega denarja. (Foto: Luka Cjuha)

Pri dokapitalizacijah pa je sporno še najmanj to, da so med dokapitaliziranimi družbami tudi takšne, ki so na robu preživetja, njihovo reševanje z davkoplačevalskim denarjem pa je po mnenju nekaterih ekonomistov vse prej kot smotrno.

Med njimi je na primer Skimar, krovna družba Elana, ki ga je Kad lani dokapitaliziral s 4,17 milijona evrov, letos ga bo po načrtih še s 5,7 milijona evrov, družba pa se še kar ubada z milijonskimi dolgovi in s slabim poslovanjem. Podobno velja za Casino Ljubljana, ki sta ga Kad in Sod letos dokapitalizirala s 3,2 milijona evrov, družba pa ima zadnja tri leta izgubo.

Zgodba se bo očitno ponovila še v Casinoju Maribor, sklada pa preučujeta tudi dokapitalizacijski predlog uprave Palome, ki poslovno tudi ni v najboljši kondiciji. Veliko hrupa je povzročila še dokapitalizacija Iskraemeca, čeprav sta imela sklada odkupno ponudbo Engrotuša.

Po drugi strani sta Kad in Sod leta 2005 kar dvakrat preprečila dokapitalizacijo Merkurja, ki je bila potrebna zaradi nadaljnje širitve družbe. Najbolj svež takšen primer pa je zreška družba Unior. Na včerajšnji skupščini delničarji zaradi nasprotovanja države oziroma Kada in Soda namreč niso odločali o dokapitalizaciji, ki je nujna zaradi vlaganj v nove turistične zmogljivosti. Po neuradnih podatkih predvsem zaradi morebitnih lastniških sprememb.

Zato so še posebno zanimiva pojasnila Kada in Soda, da "načeloma podpirata dokapitalizacije, ki prispevajo k rasti družbe, njenemu razvoju in doprinesejo dodano vrednost lastnikom". Katerega od teh ciljev zgoraj omenjena "osmoljenca" nista izpolnjevala, glede na to, da dobro poslujeta, ni jasno.

V Kadu so sicer še dodatno pojasnili, da se odločajo od primera do primera, "z analiziranjem opredeljenih razlogov za predlagano dokapitalizacijo ter presojanjem upravičenosti in utemeljenosti načrtovanih projektov, z upoštevanjem ekonomske upravičenosti kot tudi širšega družbenega interesa".

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je prepričan, da morata Kad in Sod, če sta aktivna lastnika, sodelovati pri vseh podjetjih, tudi pri uspešnih, ali pa iz lastniške strukture takih podjetij izstopiti oziroma omogočiti vstop zainteresiranim aktivnim lastnikom. V nasprotnem primeru lahko zavreta nujen razvoj ali prestrukturiranje podjetij. Njuna vloga pa, kot je še dodal, ne bi smela biti skoncentrirana na reševanje propadajočih družb.

barbara.hren@dnevnik.si

Ekonomisti: Dokapitalizacije niso naloga Kada in Soda

Po mnenju Jožeta P. Damijana z ljubljanske ekonomske fakultete je naloga skladov zagotavljati ustrezne donose za pokojninsko blagajno in za izplačila iz naslova denacionalizacije. To pa lahko dosegata z optimalnejšo strukturo naložb in brez nepotrebnega razmetavanja denarja za dokapitalizacije, je ocenil. Da dokapitalizacije niso med delovnimi nalogami skladov, meni tudi Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete, ki tovrstno reševanje družb ocenjuje kot nesmotrno trošenje davkoplačevalskega denarja. Maks Tajnikar, prav tako z ljubljanske ekonomske fakultete, pa je ocenil, da je vstop države v podjetje smiseln le, če gre za financiranje novih tehnologij in širitve, ne pa za reševanje, razen v res izredno redkih primerih. Po njegovi oceni so sicer v mnogih primerih dokapitalizacij v ozadju politični interesi.