Nacionalizacija premoženja: Hud udarec slovenskim podjetjem v Srbiji

»Priloga G Sporazuma o vprašanjih nasledstva, na podlagi katere bi lahko slovenska podjetja uveljavljala pravico do vrnitve nepremičnin v Srbiji, velja že več kot tri leta. Prej ali slej se je morala pojaviti tudi potreba pri izvrševanju sporazuma. Če se bo pokazalo, da Srbija zdaj z najnovejšo uredbo krši prilogo G, to pomeni, da krši mednarodno zakonodajo,« pravi visoki predstavnik Republike Slovenije za vprašanja nasledstva Marko Pogačnik. (Foto: Jaka Adamič)

Na ministrstvu za zunanje zadeve ocenjujejo, da je sprejeta uredba v nasprotju z določbami priloge G Sporazuma o vprašanjih nasledstva in da bi njeno izvajanje brez dvoma povzročilo oškodovanje slovenskih podjetij. Po nekaterih ocenah bi se lahko v Srbiji potegovalo za vrnitev nepremičnin nekaj sto slovenskih podjetij, pri čemer naj bi znašala vrednost premoženja okoli milijardo evrov, smo izvedeli iz neuradnih virov.

Po pojasnilih ministrstva za zunanje zadeve so se, potem ko so bili seznanjeni s srbsko uredbo, povezali z drugimi ministrstvi, Skladom Republike Slovenije za nasledstvo in visokim predstavnikom Republike Slovenije za vprašanja nasledstva Miho Pogačnikom , češ da gre za zapletena vsebinska, pravna in premoženjska vprašanja, ki zahtevajo koordiniran nastop. "Ministrstvo za zunanje zadeve je tudi pripravilo osnutek protestne note ter ga poslalo v usklajevanje omenjenim institucijam, ni pa še prejelo ustreznih odgovorov. V noti izražamo pričakovanja, da bo Srbija ravnala kot pravna država in da bo do ureditve spornih vprašanj zamrznila izvajanje uredbe," razlagajo na ministrstvu za zunanje zadeve.

Medtem ko na ministrstvu za zunanje zadeve napovedujejo, da bo minister Dimitrij Rupel vprašanje uredbe izpostavil na prihodnjih srečanjih s predstavniki srbske vlade, so poznavalci razmer prepričani, da bi se moral Rupel glede uredbe že oglasiti in se takoj ter precej bolj aktivno vključiti v reševanje nastale situacije.

In kje lahko pride do zapleta? Po mnenju Mihe Pogačnika je priloga G zelo splošno oblikovana. "Zato se je postavljalo vprašanje, ali se lahko mednarodna pogodba neposredno uporablja in ali se lahko posamezniki sklicujejo nanjo pred posameznimi sodišči," dodaja Pogačnik. To pomeni, da se slovenska podjetja pri uveljavljanju svojih premoženjskih pravic nanjo niso mogla neposredno sklicevati.

Iz neuradnih virov smo izvedeli, da je vrhovno sodišče v Srbiji pred približno enim letom in pol odločilo, da lahko slovenska podjetja neposredno terjajo premoženje, kar pomeni, da ni treba sklepati izvedbenih aktov, ki jih kot možnost omenja priloga G. Poleg tega je vrhovno sodišče Srbije odločilo, da so srbska sodišča pristojna za reševanje posameznih primerov. Pogoj, da je bila odločitev vrhovnega sodišča veljavna, je bila njena recipročnost, kar pomeni, da je morala podoben sklep sprejeti tudi slovenska vlada.

Konec maja je slovenska vlada sprejela stališče, da za prilogo G niso potrebni drugi drugi zakonodajni ali izvedbeni akti. To pomeni, da so na podlagi tega sporazuma srbska podjetja v Sloveniji lahko uveljavljala vrnitev nepremičnin. Hkrati pa se je tudi za slovenska podjetja pojavila možnost, da po sodni poti pridejo do zaseženih nepremičnin.

sebastjan.morozov@dnevnik.si

Srbija zavlačuje s sklicem sestanka

Zaradi očitne različne razlage priloge G Sporazuma o vprašanjih nasledstva je slovensko ministrstvo za zunanje zadeve od srbske strani že zahtevalo sklic tretjega sestanka stalnega skupnega odbora visokih predstavnikov za nasledstvo, ki ga mora sklicati srbska stran. "Srbska vlada bi morala sestanek odbora sklicati že v minulem letu, vendar tega kljub mojih pozivom in pozivom drugih članov odbora ni storila," razlaga Miha Pogačnik, ki je slovenski predstavnik v stalnem skupnem odboru visokih predstavnikov za nasledstvo. Dodaja, da morajo biti vsi sklepi odbora sprejeti s soglasjem in da se, če določena država tako želi, posamezna točka sploh ne uvrsti na dnevni red sestanka.

Ministrstvo za zunanje zadeve zaskrbljeno

"Ministrstvo za zunanje zadeve je z diplomatsko noto 20. marca izrazilo protest zaradi sprejetja sprememb zakona o privatizaciji, ki je začel veljati 3. januarja. V noti smo zapisali, da so določbe omenjenega zakona v nasprotju s sporazumom o vprašanjih nasledstva oziroma s prilogo G sporazuma," razlagajo na ministrstvu za gospodarstvo.

Po njihovih pojasnili so že izrazili zaskrbljenost, ker se nova zakonodaja že odraža tudi v praksi. "Od predstavnikov slovenskih podjetij smo bili obveščeni, da so se postopki za vračanje njihovega premoženja v Srbiji ustavili oziroma so bili vključeni v privatizacijo," dodajajo na ministrstvu za zunanje zadeve.