Prodaja Mercatorja za poplačilo Valanta, hkrati pogajanja še s srbsko Delto

Če so kapital družb iz kroga srbske Delte predstavniki Pivovarne Laško še leta 2006 označevali kot »krvav«, se je zdaj Boško Šrot pripravljen pogovarjati o lastniškem povezovanju Mercatorja in Delte M. Še več, če je bil motiv vlade za prodajo našega največjega trgovskega podjetja ohranitev družbe v slovenski lasti, bo očitno kmalu skoraj 50 odstotkov Mercatorja v trajni ali začasni lasti tujih finančnih družb in bank. 

Spomnimo, da se je Boško Šrot, prvi mož skupine Pivovarne Laške, ki obvladuje Mercator, leta 2005, ko se je lastnik Delte Mišković o lastniškem povezovanju dogovarjal s takratnim predsednikom uprave Mercatorja Zoranom Jankovićem, sprl s predsednikom Delte Holdinga. Zdaj se je za pogovore o povezovanju očitno odločil zato, da bi Mercatorju omogočil hitrejšo širitev v regiji prek skupnega nastopa na trgih.

Vprašanje je, kako bo na pogajanja vplivala včerajšnja prodaja četrtine Mercatorja avstrijski, šele konec maja ustanovljeni družbi RAISHOP, hčerinski družbi dunajskega Raiffeisen Investment. Infond Holding je namreč za okvirno ceno 260 milijonov evrov podpisal pogodbo z RAISHOP (sklepamo lahko, da je kratica zloženka imena banke in lastništva trgovske dejavnosti) o prodaji 23 odstotkov Mercatorja, ohranil pa je dva odstotka lastništva. Končno ceno bodo oblikovali glede na tržna gibanja v prihodnjem letu.

Predvidevamo lahko, da je Infond pri prodaji deleža vodila predvsem nujnost, da zaključi finančno konstrukcijo za prevzem Pivovarne Laško. V nedavnem prevzemu sta namreč glavnino sredstev zagotovili družbi iz kroga NFD Staneta Valanta. Štirje prevzemniki so za nakup delnic v prevzemu, po katerem skupaj obvladujejo 56 odstotkov družbe, odšteli 102 milijona evrov, s kupnino od prodaje delnic Mercatorja pa jih bo Infond lahko izplačal.

Wolfgang Putschek, predsednik uprave Raiffeisen Investment, je sicer zatrdil, da gre pri njihovem vstopu v Mercator za srednje- oziroma dolgoročno naložbo, med naložbenimi priložnostmi v Sloveniji pa se jim je zdel Mercator najzanimivejši zaradi svojega razvojnega potenciala v regiji. Toda po več kot enoletnem spopadu med vlado in Pivovarno Laško, v središču katere je bil Mercator, ter po vseh naporih in finančnih sredstvih, ki so jih Laščani v treh letih vložili v pridobitev večinskega nadzora v Mercatorju, je le malo takih, ki verjamejo, da se je Boško Šrot odrekel 23 odstotkom Mercatorja. Brez dvoma se je Infond s kupcem dogovoril za pravila igre, po katerih RAISHOP ne bo mogel prosto razpolagati z deležem v Mercatorju, čeprav naj bi uradno šlo za klasično kupoprodajno pogodbo. Da je moral novi lastnik dobiti kakšna posebna zagotovila, bi lahko sklepali tudi po tem, da je med bankami in finančnimi investitorji malo zanimanja za nakup deležev v podjetjih, v katerih so lastniška razmerja zaradi postopkov regulatornih organov negotova.

Ob tem gre opozoriti še na nekaj cenovnih podrobnosti. Avstrijska družba bo za delnico odštela okoli 300 evrov, včerajšnji tečaj delnice Mercatorja pa je znašal 250 evrov. Težko je tudi verjeti, da bi Infond Holding v 12,56-odstotnem deležu Mercatorja, ki ga je septembra lani kupil od Istrabenza, ustvarjal izgubo; za delnico je namreč takrat odštel 369 evrov. Brez dvoma pa je tudi zadnji posel z delnicami Mercatorja podkrepil očitke o oškodovanju države pri prodaji delnic Mercatorja septembra 2005. Če bi Kad in Sod svoj delež prodala po ceni, po kateri je delnice zdaj prodal Infond, bi zaslužila dodatnih 133 milijonov evrov, po ceni, ki jo je od Infonda iztržil Istrabenz, pa 197 milijonov evrov.

vesna.vukovic@dnevnik.si

suzana.rankov@dnevnik.si

Prodaja v Sorškovih rokah

Uresničitev pogodbe med Infondom in RAISHOP bo veljala pod pogojem, da bo Infond dobil soglasje urada za varstvo konkurence. Kot je znano, si namreč Infond že dva meseca prizadeva dobiti soglasje za prodajo, vendar za zdaj neuspešno. »Ob ustni obravnavi je zastopnik Infonda povedal, da se o prodaji pogovarjajo z več bankami, med njimi so omenili tudi Raiffeisen,« je povedal direktor urada Jani Soršak, ki ga je zastopnik Infonda šele včeraj obvestil, da mu bodo poslali kopijo pogodbe o prodaji deleža v Mercatorju. Urad ima na voljo tri možnosti: da Infondu soglasja ne izda, da mu ga (podobno kot Istrabenzu pri prodaji desetine Mercatorja Hypo Bank) izda, vendar ne prekine postopka ugotavljanja nedovoljene koncentracije, ali da mu prodajo odobri in sočasno prekine postopke proti njemu v Mercatorju. Soršak nam je v začetku aprila pojasnil: »Če so zamudili rok za priglasitev koncentracije, se z morebitno prodajo delnic ne izognejo prekrškovnemu postopku. Razlika bi bila le v tem, da urad Infond Holdinga ne bi več upošteval pri vsebinski analizi, torej skladnosti koncentracije s pravili konkurence.«

Ob tem ne gre pozabiti, da je Soršak skupini lastnikov Mercatorja konec minulega leta prepovedal prosto razpolaganje z delnicami, kar vključuje tudi uresničevanje lastniških pravic na skupščinah. Da bi urad lastnikom Mercatorja prepovedal glasovati pri odločanju o delitvi bilančnega dobička, ni pričakovati, zaplete pa se lahko pri odločanju o imenovanju nadzornikov. Sedanjim se mandat izteče prihodnje leto, zato se bo moral Boško Šrot potruditi, da bo do takrat rešil postopke pred uradom.