Agencija, ki bo nadzirala inštitut za revizijo, opravljala pa bo lahko tudi neposredni nadzor revizorjev in revizijskih hiš, bo imela vpogled v vso revizijsko dokumentacijo posamezne revizijske družbe in tako tudi popolni vpogled v pomembne dokumente posameznih podjetij. Evropa zahteva javni nadzor nad revidiranjem, ki naj bi povečal kakovost revizij in povrnil zaupanje vanje, Slovenija pa uvaja državni nadzor, so bolj ali manj enotni poznavalci.
Nadzor nad revizijsko stroko bi morala opravljati inštitucija, ki bi bila čim bolj neodvisna od vseh političnih vplivov. Če bo to takšna agencija, kot delujejo pri nas, potem je to organ, kjer ima aktualna politična oblast lahko precej močan vpliv, dodajajo. V prvotnem predlogu je bila predvidena komisija, ki bi jo imenoval državni svet, kar bi bilo za stroko sprejemljivejše, v sedanjem predlogu zakona pa bi bil kot organ nadzora zanjo sprejemljivejši strokovni svet agencije. A ta ima le neke vrste posvetovalno vlogo, daje lahko le načelna mnenja, o katerih pa odloča direktor.
Poleg tega bo imela agencija širše pristojnosti, kot jih predvideva evropska direktiva. Ta namreč ureja le revidiranje računovodskih izkazov, z zakonom pa se pristojnosti agencije širijo še na druge vrste revidiranja, tudi na revizije po zakonu o gospodarskih družbah, kot so revizije pripojitev, posebne in izredne revizije, delno pa tudi na ocenjevanje vrednosti podjetij.
Direktor Slovenskega inštituta za revizijo Marjan Odar pojasnjuje, da pokriva direktiva predvsem tisto, kar je javni interes, to so revizije računovodskih izkazov. Za druge vrste revizij javnega interesa po njegovem mnenju ni. S takšno ureditvijo se prav tako ne strinja direktor revizijske hiše KPMG Marjan Mahnič. "Odločitev je zavestna, se pa z njo ne strinjamo, saj se bosta inštitut in agencija pojavila v vlogi arbitra v različnih sporih materialne narave, ki bi jih moralo reševati sodišče," pravi. Vloga agencije bi morala biti po njegovem usmerjena v nadzor, manj pa v odločanje o posameznih zadevah.
Največ pripomb stroke se sicer nanaša na to, da zakon ne zagotavlja večje kakovosti revizorskih storitev, razvoja stroke in večje konkurenčnosti, kar naj bi bil ključni namen direktive, ravno nasprotno. "Nekateri členi zakona predstavljajo nevarnost, da bo njihovo sprejetje povzročilo daljnosežne neželene posledice, kot so upad kakovosti revizijskih storitev, zmanjšanje konkurenčnosti v ponudbi na slovenskem trgu in višje stroške ne le za revizijske hiše, temveč tudi za stranke," pravi predsednik uprave revizijske hiše Deloitte v Sloveniji Yuri Sodorovich.
katja.svensek@dnevnik.si
