"To zelo verjetno pomeni, da vsaj v kratkem ne bomo mogli izpeljati združitve Marine in Turističnega podjetja Portorož (TPP), saj nimamo možnosti dokapitalizacije," je odločitev sodišča komentiral prvi mož Marine Boris Zupančič, ki je bil na ta položaj imenovan oktobra lani oziroma natanko mesec dni po vložitvi omenjene tožbe. Marina in TPP, ki ga od letos poleti prav tako vodi Zupančič, sta sicer v večinski lasti Term Čatež. S pripojitvijo TPP k Marini je že julija lani soglašal nadzorni svet Marine, ki ga vodi Gregor Velkaverh.

Zupan, ki mu mora Marina vrniti še 8241 evrov pravdnih stroškov, je izpodbijal sklep skupščine z dne 24. avgusta 2006, ki je pooblastil upravo Marine, da z izdajo novih delnic poveča osnovni kapital za največ 314 milijonov nekdanjih tolarjev. S sklepom, ki so ga delničarji na skupščini podprli s prepričljivo večino dobrih 94 odstotkov prisotnih glasov, je lahko uprava tudi izključila prednostno pravico obstoječih delničarjev do vpisa novih delnic.

V tožbi je Zupan zapisal, da uprava Marine omenjene izključitve ni objavila v skladu z zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1). "O razlogih za izključitev prednostne pravice sem bil prvič obveščen na sami skupščini, ko je uprava družbe pojasnila, da je ta skupaj s povečanjem osnovnega kapitala potrebna zaradi predvidene pripojitve gospodarske družbe k toženki," je v tožbi zapisal Zupanov zastopnik Gregor Zupančič.

Koprsko sodišče mu je pritrdilo, ker je presodilo, da mora za omejitev oziroma izključitev prednostne pravice poleg formalnih pogojev obstajati tudi utemeljen razlog. "Iz sklica skupščine je razvidno, da je bil predlog sklepa sicer objavljen, vendar brez utemeljitev spremembe in brez poročila o utemeljenem razlogu za izključitev prednostne pravice. Takšno pisno poročilo skupščini tožene stranke ni bilo nikoli predloženo. Uprava ga mora dovolj zgodaj pred zasedanjem skupščine v prostorih družbe javno objaviti in ga delničarju na izrecno zahtevo tudi neposredno predložiti," piše v sodbi.

Sodišče je zato ugotovilo, da je bila Zupanu kršena pravica do obveščenosti. "Ker je uprava opustila dolžnost predložitve pisnega poročila, delničarji pri glasovanju niso bili seznanjeni z (ne)utemeljenostjo razloga za popolno ali delno izključitev prednostne pravice in je posledično izključena tudi sodna presoja stvarne upravičenosti," navaja sodišče, ki je presodilo tudi, da bi morala biti načrtovana izključitev prednostne pravice in namen izključitve objavljena že v sklicu omenjene skupščine.

"V predpisanem roku petnajstih dni po prejemu sodbe se bomo odločili, ali se bomo nanjo pritožili," je še dejal Boris Zupančič.