Lastnik kranjskega Gratela Jurij Krč, ki je za "cerkvenega" operaterja ekskluzivno zgradil omrežje in ga zaradi zapadlih posojil že dalj časa rubijo banke, namreč z računovodskimi triki ni le umetno podaljšal življenja svojih družb. Iz njih je spretno speljal najpomembnejšo naložbo - večinski delež v T2.

Novi 98-odstotni lastnik operaterja, ki je na začetku leta uspešno prestal prisilno poravnavo in odpis dobre polovice dolga, je pred dnevi postalo podjetje Garnol. To je bilo sicer zadnjih šest let v lasti Jurija Krča, junija letos pa ga je prodal Štefanu Krču (zelo verjetno gre za brata). Po neuradnih, a zanesljivih informacijah na Garnol od začetka lanskega leta prenašajo tudi posle že praktično potopljenega Gratela.

Z računovodskimi triki preprečil stečaj Gratela, nato "rešil" še delež v T2

Poročali smo, da se je Gratel, ki bi moral zaradi bankrota T2 tudi sam razglasiti insolventnost, temu na domiseln način izognil.

Krčeva ekipa je namreč na Garnol, ko je bil še v njegovi neposredni lasti, prenesla skoraj dve tretjini vseh Gratelovih terjatev do T2, natanko 41,5 milijona evrov. Enako potezo je storilo podjetje Lokainvest, ki je Garnolu prodalo oziroma odstopilo za tri milijone evrov terjatev do T2. Nato se je izkazalo, da so Gratel s tem obvarovali insolvenčnih postopkov. Garnol je po novem dolgoročni dolžnik Gratela, ki je v svojih bilancah obdržal polno vrednost terjatev, popravke pa oblikoval za le toliko terjatev, kolikor jih še ima do T2.

Garnol je po drugi strani terjatve do T2 v obliki stvarnega vložka pretvoril v kapital. V septembrski dokapitalizaciji je v zameno za 17,7 milijona evrov terjatev prišel do dobrih 98 odstotkov osnovnega kapitala T2. Gratelov 87-odstotni lastniški delež, na katerega ima osem upnikov vpisano izvršbo oziroma predhodno odredbo, pa se je z najnovejšim manevrom zmanjšal na vsega 1,7 odstotka.

Gratel samo bankam dolguje več kot 30 milijonov evrov

V primeru, da bi T2 prodali za od 50 do 60 milijonov evrov, kolikor naj bi nekateri ponujali za večinski delež, bi si tako upniki razdelili do največ milijon evrov. Pa še to je vprašanje, saj ima na Gratelovem deležu T2 kot prvi zastavno pravico vpisano Garnol. Z njim ima zavarovano 20 milijonov evrov visoko terjatev.

Samo zapadlih Gratelovih obveznosti do slovenskih bank je medtem za več kot 30 milijonov evrov. Največ prek sodišča zahteva NLB (13,7 milijona evrov), nekaj manj pa še Abanka Vipa (deset milijonov evrov), Hypo (6,6 milijona evrov) in Gorenjska banka (dva milijona evrov).

To pa ni prvič, da bodo banke pri reševanju projekta T2 potegnile kratko oziroma jih je Gratel izigral. Že pred časom smo v Dnevniku razkrivali, da bodo banke z NLB na čelu izgubile kar polovico od 120 milijonov evrov, ki so jih posodile T2, pa čeprav je terjatev (na papirju) v celoti zavarovana.

Banke prestavili med nezavarovane upnice

NLB, ki je bila nosilka sindiciranega posojila, se je namreč odločila, da v prisilni poravnavi prijavi terjatev kot v celoti zavarovano, obenem pa je uveljavljala ločitveno pravico na delu omrežja T2. Ob tem je vztrajala na stališču, da operater brez njega ne more delovati.

Toda vodstvo T2 je naknadno spremenilo načrt finančne sanacije in vanj vneslo določbo, po kateri bo omenjeno omrežje nekje v letu 2014 prodano po načelu pogodbe "sale and lease bank". Ker je to po novi cenitvi vredno le polovico zneska, ki so ga T2 posodile banke, bodo te dobile vrnjeno manj kot polovico "zavarovanih" terjatev, na preostalih 65 milijonov evrov (z obrestmi vred) pa bo učinkovala prisilna poravnava. Kot je znano, je bil izglasovan načrt, po katerem bodo navadni upniki po devetih letih dobili poplačanih 44 odstotkov svojih nezavarovanih terjatev.

Opozorimo tudi, da je Gratel iz lastništva T2 izrinil nadškofijski Zvon Ena Holding. Ta je v sedmih letih v operaterja vložil toliko sredstev kot sindikat bank, več kot sto milijonov evrov, pri čemer je sredstva v celoti dobil od taistih bank.