Dejala je tudi, da je CM Celje, ki je v prisilni poravnavi od začetka avgusta, sodišče v petek obvestilo, da tekoče poravnava vse obveznosti, čeprav so delavci še vedno brez julijske plače, prispevki za izplačane plače za april, maj in junij pa niso poravnani.

Stopnja verjetnosti po izvedbi finančnega prestrukturiranja je nižja od 50 odstotkov

Sisingerjeva je po pregledu načrta finančnega prestrukturiranja in tekom rednega nadzora poslovanja CM Celje, ugotovila, da je stopnja verjetnosti po izvedbi finančnega prestrukturiranja nižja od 50 odstotkov. V načrtu finančne reorganizacije je CM Celje kot enega izmed ukrepov predvidel tudi premostitveno posojilo v višini 1,5 milijona evrov.

Na sestanku bank upnic konec avgusta pa so banke sprejele enotno stališče, da obstoječi načrt finančnega prestrukturiranja ni primerna podlaga za odločanje o nadaljnjem postopku prisilne poravnave. Zato je Sisingerjeva sodišču podala ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave in predlaga uvedbo stečaja.

Iz poročila o poslovanju družbe CM Celje, ki je objavljeno na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, je razvidno, da je podjetje od aprila do avgusta letos ustvarilo skoraj 10 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, čista izguba pa je znašala 2,7 milijona evrov.

V postopku prisilne poravnave je 341 upnikov prijavilo za nekaj več kot 104 milijone evrov terjatev, kaže danes objavljeni osnovni seznam preizkušenih terjatev. Upraviteljica je priznala za 14,7 milijona evrov navadnih terjatev, 85,9 milijona evrov zavarovanih terjatev, 1,4 milijona evrov pogojnih terjatev in 311.000 prednostnih terjatev.

Največji upniki Probanka, DURS in Hypo Alpe Adria bank

Največji navadni upniki so Probanka (2,4 milijona evrov), Davčna uprava RS (1,34 milijona evrov), Hypo Alpe Adria bank (765.000 evrov), LID v stečaju (533.000 evrov), Zavarovalnica Triglav (468.000 evrov), Inpos (466.000 evrov) in Mestni plinovodi (432.000 evrov).

Po besedah Sisingerjeve je v težavah tudi hčerinsko podjetje Vzdrževanje in obnova cest (VOC), ki ima že tri mesece blokirane račune.

Direktor VOC Vojko Stermecki je v izjavi za medije ravnanje bank označil kot neupravičeno, saj je družba imela dogovorjenega dokapitalizatorja, ki je bankam predlagal delno poplačilo odprtih terjatev, vendar ta predlog banke niso podprle. Zato zdaj mora VOC ravnati skladno z zakonom o finančnem poslovanju.

Na vprašanje, ali bo družba zaradi blokiranih računov šla v stečaj, je Stermecki odgovoril, da je še vedno možno razpisati novo dokapitalizacijo oziroma obstajajo tudi druge možnosti. Po njegovi oceni je VOC podjetje, ki je družbenega pomena, saj skrbi za obnovo cest skozi celo leto.

Sisingerjeva pa medtem meni, da je VOC zanimiv dokler ima koncesijo za vzdrževanje in obnovo cest, ki jo utegne kmalu izgubiti, saj bo razpisan nov razpis za dodelitev sedemletne koncesije in po njenih besedah je vprašljivo, ali bo koncesijo dobijo VOC glede na likvidnostne težave.

Sicer bodo delničarji VOC na torkovi skupščini odločali o izvolitvi novih članov nadzornega sveta.