Kljub temu pa vladi očitno ne bo uspelo izpolniti svojih prvotnih načrtov, saj bo primanjkljaj po oceni ministrstva za finance ob koncu leta dosegel 1498 milijonov evrov ali 4,2 odstotka BDP. Še marca je bila vlada precej bolj ambiciozna, saj je načrtovala primanjkljaj v višini 3,5 odstotka BDP (1265 milijonov evrov). Vendar pa Andrej Flajs, vodja sektorja nacionalnih računov na Sursu, zaradi tega ni pretirano zaskrbljen. Kot pravi, je najpomembneje, da primanjkljaj vztrajno pada. In res se je v prvih dveh četrtletjih na letni ravni znižal, v prvem z 9,4 na 5,3 odstotka BDP, v drugem četrtletju pa s 7,7 na 4,7 odstotka BDP.

A žal padajo na drugi strani tudi prihodki vlade, kar je po oceni Flajsa pričakovano glede na položaj, v katerem je gospodarstvo. Skupni prihodki so se v drugem četrtletju na letni ravni nominalno znižali za 1,3 odstotka, pri čemer je bilo samo davčnih prihodkov manj za 1,4 odstotka. Nadaljevanje tega trenda bo po oceni Sursa močno otežilo okrevanje javnih financ. Po dveh letih zaporednih rasti prihodkov se namreč Slovenija vrača v obdobje krize iz leta 2009, ko so prihodki padali štiri zaporedna četrtletja.

Četudi je prihodkovna stran nekoliko zatajila, pa država ni počivala na izdatkovni strani proračuna, saj jo je v drugem četrtletju oklestila za 7,3 odstotka. Ob nižjem obsegu investicij so se sploh prvič v zadnjih letih znižali izdatki za socialna nadomestila, in sicer za 8,8 odstotka, kar gre v večji meri pripisati nižanju pokojnin in tudi plač. Država je s tem prihranila med 140 in 150 milijoni evrov, je ocenil Flajs, ki je ob tem opozoril, da stanja, ko se nižajo tako izdatki kot prihodki v proračun, država ne more dolgo vzdrževati.

Ob sedanji rasti javnega dolg pa bo Slovenija kmalu prešla maastrichtsko mejo 60 odstotkov BDP. Po napovedih ministrstva za finance naj bi se javni dolg do konca leta povečal že na 53,8 odstotka BDP ali 19,2 milijarde evrov, kar je okroglih 11 milijard evrov nad javnim dolgom s konca leta 2008. Višja rast dolga, kot je bila napovedana marca (51,9 odstotka BDP), je po mnenju Flajsa posledica tega, da se namerava država zadolžiti "na rezervo". Za zagotavljanje likvidnosti bo predvidoma izdala dolarske obveznice. Javni dolg je sicer ob koncu drugega četrtletja znašal dobrih 17,3 milijarde evrov (48,6 odstotka BDP), ob koncu lanskega leta pa 46,8 odstotka BDP.