Vlada bo predlog zakona v DZ posredovala s predlogom, da se ga obravnava po nujnem postopku. Če bodo poslanci predlog podprli, bi ga lahko sprejeli že prihodnji teden.

Poglavitni predvideni ukrep je prenos terjatev bank na sklad

Vlada bo državnemu zboru predlagala, naj predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Če bodo poslanci predlog podprli, bi bil zakon lahko sprejet že prihodnji teden, ko bo potekala redna septembrska seja DZ.

Poglavitni predvideni ukrep je prenos terjatev bank na sklad. Ta prenos ne bo avtomatičen, je poudaril Šušteršič. "To delno prepuščamo podzakonskim aktom, ki jih bo vlada sprejemala po posvetovanju z Banko Slovenije," je napovedal in obljubil, da bodo o tem redno obveščali tudi odbor DZ za finance.

Da se določeno banko vključi v te ukrepe, lahko predlaga banka sama ali pa Banka Slovenije. Pogoje, pod katerimi se bo banka vključila v program teh ukrepov, pa bo preučila medresorska komisija, v kateri bo pet predstavnikov vlade in dva predstavnika Banke Slovenije, je pojasnil minister.

Žerjav: Na vrhu slabe banke sprejmem tudi tujca

Dokončno odločitev bo sprejela vlada, ki bo pri tem morala upoštevati tri ključna merila. Eno je pomen banke za stabilnost finančnega sistema, drugo je breme slabe aktive za konkretno banko, tretje pa nujnost takšnega reševanja z vidika pogojev Banke Slovenije, na primer kapitalske ustreznosti.

Dopušča izdajanje poroštev države za namen prenosa slabih terjatev v višini do štirih milijard evrov

"Če se bomo odločili, da neko banko vključimo v izvajanje ukrepov po tem zakonu, bo treba pripraviti program. V njem bo med drugim morala biti določena poslovna strategija banke, za banke z zasebnimi lastniki pa tudi njihovo sodelovanje oz. delež bremena reševanja teh slabih terjatev, ki ga bodo nosili," je dejal Šušteršič. Med možnimi oblikami sodelovanja zasebnih lastnikov je izpostavil zmanjšanje vrednosti kapitala in izplačilo provizije za izvedene ukrepe.

Glede finančnih učinkov predloga zakona je povedal, da dopušča izdajanje poroštev države za namen prenosa slabih terjatev v višini do štirih milijard evrov. "Glede na to, kar zdaj vemo, je to zgornja ocena vrednosti slabih terjatev v glavnih sistemskih bankah v Sloveniji," je pojasnil.

Minister sicer izpostavlja, da gre zgolj za oceno, ta pa temelji na tem, kako so te terjatve vodene v bančnih knjigah. Ob prenosu bo verjetno prišlo do določenih diskontov - na Irskem, kjer so izvedli podoben ukrep, je diskont v povprečju znašal skoraj 50 odstotkov.

Izdaje obveznic z državnim poroštvom

Sklad bo sicer slabe terjatve od bank odkupoval tako, da bo izdal obveznice z državnim poroštvom. Banke bodo namesto slabih terjatev dobile dobro terjatev, torej obveznico, za katero bo jamčila država. Ta bo bankam predvidoma tudi omogočila refinanciranje pri Evropski centralni banki (ECB), je dejal minister.

Lahko se zgodi, da bo prenašanje terjatev z diskontom pripeljalo do slabitev v bančnih bilancah, je menil. "Te bodo pomenile dodatne kapitalske potrebe, ki jih bodo lahko delno zagotovili zasebni lastniki, če bodo želeli ostati v banki, morda potencialni novi vlagatelji, bo pa imel ta sklad tudi pooblastilo, da sodeluje pri dokapitalizacijah," je pojasnil minister.

Dejanska finančna sredstva, ki jih bo potreboval za to, bo sklad zagotovil z zadolžitvijo s poroštvom države. Vlada ocenjuje, da bi lahko bila maksimalna vrednost teh dokapitalizacij do milijarde evrov, je dejal Šušteršič, čeprav obstaja možnost, da se dokapitalizacije izvedejo na drugačen način.

Glede družbe za upravljanje terjatev bank je minister dejal še, da bo obstajala do leta 2017. Če bo po tem roku ostalo še kaj premoženja, čeprav si vlada tega ne želi, se bo preneslo na slovenski državni holding.

"Pogajamo se z ljudmi, ki to znajo početi"

Družba, ki bo upravljala s terjatvami bank, bo sicer po predlogu zakona imela enotirni sistem upravljanja, torej upravo, v kateri bodo trije izvršni in štirje neizvršni direktorji. Neizvršne direktorje bo imenovala vlada na svoj predlog in na predlog Banke Slovenije, izvršne direktorje pa bodo imenovali neizvršni direktorji, ki bodo imeli tudi vlogo nadzora, je še pojasnil Šušteršič.

Glede vodstva družbe si želi vlada imeti odprte vse možnosti. "Pogajamo se z ljudmi, ki to znajo početi," je dejal finančni minister in potrdil tudi, da za te kadre ne bo veljal t.i. Lahovnikov zakon, ki omejuje prejemke direktorjev državnih podjetij. "Višina plač se lahko določi posebej," je dejal.

V zakon za zagotavljanje stabilnosti bančnega sistema je vlada na predlog Banke Slovenije sicer dodala še posebne določbe, ki urejajo t.i. posojilo v skrajni sili. Gre za nov inštrument, ki ga je začela izvajati ECB, in sicer možnost, da centralne banke poslovnim bankam, ki se znajdejo v akutnih likvidnostnih težavah, odobrijo posojilo v skrajni sili.

To mora imeti bistveno višjo obrestno mero kot je tista, po kateri se banke refinancirajo pri centralnih bankah. Poslovne banke morajo ob tem zagotoviti tudi poroštvo, če same nimajo dovolj premoženja, pa lahko poroštvo zagotovi vlada. Ta zakon bo omogočil izvajanje omenjenega ukrepa, je pojasnil Šušteršič.

Z Banko Slovenije se je vlada dogovorila še, da bo pospešila delo na zakonu o bančništvu. Ta bo omogočil nekaj dodatnih ukrepov Banki Slovenije in izboljšanje nadzora. "Naš cilj je, da ga predlagamo že na oktobrski seji DZ," je pojasnil Šušteršič.

Gospodarska napoved je obarvana jesensko

Vlada se je danes seznanila z najnovejšo napovedjo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). "Obarvana je jesensko," je na novinarski konferenci po seji vlade razkril finančni minister Janez Šušteršič ter dodal, da je vlada kljub težkim gospodarskim razmeram odločena znižati primanjkljaj.

"Ne glede na težke gospodarske razmere je vlada danes sprejela odločitev, da tudi za prihodnje leto predlaga proračun, s katerim bo spoštovala dane zaveze," je dejal minister. Kot je znano, je vlada že pred časom sklenila, da v letu 2013 zniža proračunski primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda.

To namerava vlada doseči predvsem s strukturnimi ukrepi, s katerimi naj bi se znižali proračunski odhodki: pokojninsko reformo, ki bo imela učinke že prihodnje leto, ter prilagoditvijo javnega sektorja dejanskim ekonomskim zmožnostim. Več o tem Šušteršič danes ni razkril; znano bo potem, ko bo vlada sprejela predlog proračuna za prihodnji dve leti. To namerava storiti 4. oktobra in dokumente nemudoma poslati v obravnavo v DZ, je povedal.

Napovedi so realne, ne črnoglede

Na vprašanje, za koliko naj bi se po načrtih vlade zmanjšalo število javnih uslužbencev, tako ni odgovoril. Sicer pa ne gre za odstotke: govorimo o tem, da je bila v minulih letih v javnem sektorju še vedno rast zaposlenosti, plač in stroškov dela, je dejal. Tu je zato treba izvesti prilagoditev, ki je bila v gospodarstvu že narejena, je dodal.

Vsakemu proračunskemu uporabniku bodo tako po njegovih besedah določili cilj - ta bo izražen s številko in ne z odstotkom -, ki se mu bo moral prilagoditi, tudi z zmanjšanjem števila zaposlenih. Strategijo je vlada že dorekla, več bo znanega ob sprejemu predloga proračuna, je dejal Šušteršič.

Podrobnosti iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj bo Umar predstavil v petek na novinarski konferenci. Minister je o njej danes povedal le še to, da so napovedi realne. "Jaz jih ne bi označil za črnoglede, ne bi pa rad o njih govoril, ker imajo še oznako interno," je dejal. Vlada te napovedi upošteva pri pripravi proračuna, po drugi strani pa je Umar v njih že upošteval ukrepe, ki jih pripravlja vlada.