Na zadnji seji upniškega odbora Gradisa skupine G je predstavnik podjetja Granit NG Slobodan Paripović izpostavil problem velikega razkoraka med terjatvami, ki jih je v načrtu finančnega prestrukturiranja navedla uprava v višini 50,6 milijona evrov, in nato priznanimi terjatvami v višini 114,6 milijona evrov. Obstaja velika verjetnost, da bo celotna višina priznanih terjatev na koncu še višja, saj so jih upniki prijavili za več kot 200 milijonov evrov, od katerih se bo obstoj nekaterih ugotavljal v sodnih postopkih. Ker se med prijavljenimi, priznanimi in tistimi terjatvami, ki jih je navedel Gradis skupina G, pojavljajo precejšnje razlike, se zastavlja vprašanje o pravilnih predpostavkah prisilne poravnave. Zato je novi predsednik upniškega odbora Miha Muhič oziroma pooblaščenec Euroluxa pozval predsednika upravnega odbora Gradisa skupine G Uroša Ogrina, naj pojasni razloge za nastale razlike, česar pa slednji ni želel storiti. Ena od ključnih predpostavk uspešne izvedbe prisilne poravnave je dokapitalizacija družbe v višini najmanj 2,5 milijona evrov, in sicer s konverzijo terjatev v lastniški kapital. Ogrin je upniškemu odboru pojasnil, da dokapitalizacija poteka po pričakovanjih, medtem ko podrobnosti o poteku dokapitalizacije in dejansko izvršenih vplačilih novih delnic upnikom ni želel razkriti.

Gradis skupina G je avgusta dosegel 1,37 milijona evrov prihodkov od prodaje in slabih deset tisoč evrov dobička. Od začetka letošnjega leta kumulativna izguba, ki je nastala predvsem v prvem kvartalu, še vedno znaša 42.000 evrov. Prejšnji mesec se je družba z bankami dogovorila za podaljšanje garancij, ki so potrebne za tekoče poslovanje družbe v višini 2,7 milijona evrov.

Četudi se bodo Ogrinu na koncu računi izšli in bo predlog o prisilni poravnavi izglasovan, čaka Gradis skupino G še en kamen spotike. Dolgoročni obstoj družbe bo namreč odvisen od tega, ali bo hčerinskemu podjetju Grep pri bankah uspelo pridobiti dodatnih 30 milijonov evrov za dokončanje trgovskega centra ob stožiškem stadionu. Zlatko Sraka, direktor Grepa in večinski lastnik Energoplana (tudi lastnika Grepa), je pojasnil, da pogajanja z bankami o črpanju 30-milijonskega posojila še vedno potekajo. Od pridobitve posojila bo odvisen tudi uspeh prisilne poravnave Energoplana.

Ob 1,25 milijona evrov doseženih prihodkov od prodaje je Energoplan avgusta pridelal 275.000 evrov izgube. Slednja je bila posledica finančnih odhodkov za obresti, ki so prejšnji mesec znašali 278.000 evrov. Po pojasnilih predsednika upravnega odbora Energoplana Octavijana Arama so v prvih treh mesecih postopka prisilne poravnave načrtovali poslovanje v rdečih številkah. V kratkem naj bi prišlo do preobrata, saj naj bi projekt Kondominij Tivoli prodali kranjskemu podjetju K Tivoli v lasti Iskre impuls. Poleg prihodkov, ki bodo pomembno vplivali na poslovni izid, bo Energoplan sodeloval pri gradnji stanovanjskega kompleksa, katerega tržna vrednost se ocenjuje na dobrih 50 milijonov evrov.

Sicer pa je zaradi ugotovljenih napak pri gradnji trgovskega centra ob Šmartinski cesti v Ljubljani Mercator Energoplanu minuli teden unovčil bančno garancijo v višini 290.000 evrov. "Če se bo ugotovilo, da je bil unovčeni znesek previsok, saj po naših ocenah reklamacije predstavljajo kvečjemu polovico unovčenega zneska, bomo zahtevali, da nam Mercator vrne del bančne garancije," je dejal Aram. Ker minuli mesec ni poravnal zapadlega posojila, najetega pri Deželni banki Slovenije, mu je Republika Slovenija unovčila bančno garancijo v višini 303.000 evrov. Posojilo je bilo namreč dano na podlagi jamstvene sheme.