Ob vseh negativnih trendih zadnjega obdobja, krhanju kazalnikov zaupanja v gospodarstvo in številnih neznankah glede reševanja evropske krize se zdijo napovedi IMF precej mile. Kot take bi lahko pomenile celo izboljšanje gospodarskega razpoloženja in umirjanje pretresov na finančnih trgih, ki s stalnim zviševanjem zahtevanih donosov dodatno otežujejo okrevanje (pre)zadolženih držav.
A težko je verjeti, da bo IMF z napovedmi pretental večje število vlagateljev. V "drobnem tisku" namreč sam opozarja, da se bodo gospodarska gibanja v omenjenih okvirih uresničila le v primeru, ko bi evropskim voditeljem uspelo vpreči voljo politikov do konkretnih gospodarskih rešitev in evropski voz močno potisniti po poti do zaključka dolžniške krize. Neskromna zahteva, če vemo, da je večina korakov v smeri reševanja evra, storjenih na vrhu EU ob koncu preteklega meseca, že dodobra razdelila evropske voditelje. In zdi se, da je med temi vse več takšnih, ki želijo najprej pomiriti lastne skrbi in poskrbeti za svoje državljane, skupni evropski projekt pa puščajo v drugem planu. Neusklajenost politike tako še dodatno stopnjuje nevarnost uresničitve negativnih tveganj, ki pretijo svetovnemu in evropskemu gospodarstvu.
Ob volatilnosti na finančnih trgih, nezaupanju na medbančnih trgih in težavah v španskem bančnem sistemu zato pri IMF opozarjajo, da je usklajeno ukrepanje Evrope nujno za vse svetovno gospodarstvo. Zapoznela reakcija politike pri implementaciji ključnih ukrepov bi namreč povzročila ponovno zaostritev krize zlasti v perifernih državah območja evra, neravnovesja v gospodarstvu pa bi se lahko hitro razširila.
