Po informacijah časnika naj bi bila med preiskovanci takratna predsednik in član uprave NLB Marjan Kramar in Alojz Slavko Jamnik kot objektivno odgovorna za poslovanje z velikimi podjetji.

Jamnik o preiskavi sicer ne ve nič. Ob tem je omenil, da je bil sam pristojen za osrednjo Slovenijo, kamor pa ni sodil velenjski Vegrad, in dodal, da je znano, kdo je bil. Tedanji šef podružnice NLB za celjsko in šaleško regijo je bil Boris Završnik. Ta je danes izvršni direktor beograjske hčere in tik pred upokojitvijo.

Preiskava tega posla je po informacijah Financ del širše preiskave poslov nekdanjega Vegrada. Se pa Kramarjevo in Jamnikovo ime prvič omenjata kot del katerekoli kriminalistične preiskave. Preiskovali naj bi predvsem, kako je banka odobrila posojila, sprva brez vsakih zavarovanj.

V NLB so pojasnili, da so leta 2007 Vegradu odobrili 14 milijonov evrov za financiranje obratnih sredstev. To posojilo je po navedbah banke ustrezno zavarovano s hipoteko na stanovanjsko-poslovnem objektu Celovški dvori, dodatno pa še z delom zemljišča, ki je v lasti družbe Gina, in sicer za vpisano hipoteko Hypo banke.

V NLB so še dodali, da je o vseh naložbah Vegradu odločal kreditni odbor. Tega je sestavljala (tako velja še danes) tudi uprava NLB.

Denar še isti dan končal v Liechtensteinu

Še isti dan, ko je NLB nakazala denar na Vegradov račun, naj bi ga velenjski gradbinec prenakazal v Liechtenstein, na račun panamskega podjetja Enjuan Management, in sicer kot drugi obrok plačila za Vegradovo projektno podjetje Gina.

Posojilo naj bi bilo do pomladi 2008 nezavarovano, šele takrat pa naj bi NLB uspelo vpisati hipoteko na zemljišče v lasti Gine. V stečaju Gine je upraviteljica Romana Kruhar Puc NLB priznala 15,8 milijona evrov pogojnih terjatev, če jih ne bo plačal Vegrad kot solidarni porok.

Iz zemljiške knjige ne izhaja, da bi šlo za skupno hipoteko, ki bi bila vpisana tudi na Celovške dvore. Finance ob tem navajajo, da je zemljišče Gine, za katero je Vegrad plačal 22 milijonov evrov (od tega 14 milijonov s posojilom NLB), v stečaju Gine po tržni metodi ocenjeno na 14 milijonov evrov, po likvidacijski pa na 10,5 milijona evrov.

Zemljišče ob Vojkovi v lasti Gine

Gina je projektno podjetje, ki ima v lasti zemljišče ob Vojkovi v Ljubljani, nasproti ljubljanske ekonomske in pedagoške fakultete, kjer je bila načrtovana gradnja študentskih domov. Podjetje je z minimalnim vložkom ustanovil odvetnik Andrej Toš leta 2003 in naslednje leto kupil parcele ob Vojkovi, ob pomoči 12,5-milijonskega posojila Hypo banke, takrat jo je vodil Božidar Špan.

Toš je petino Gine leta 2004 prodal Hypo Alpe-Adria Consultants, kjer je bil zaposlen Andrej Oblak, 80 odstotkov pa liechtensteinski delniški družbi Trewalla. Ta deluje na naslovu odvetnika Gerolda Hoopa, kjer je imelo sedež vsaj 35 podjetij, povezanih z afero Hypo.

Leta 2005 je Trewalla prodala delež v Gini Hypo Alpe-Adria Immobilien, ta pa junija 2007 off-shore podjetju Enjuan Management iz Paname, ki sta ga v Sloveniji zastopala Andrej Oblak in njegova sodelavka Jasmina Tušek. Prodajna cena za 80-odstotni delež je bila 9,7 milijona evrov.

NLB predmet predkazenskega postopka

Le mesec dni pozneje je Enjuan prodal delež v Gini Vegradu za 22 milijonov evrov. Za drugi obrok kupnine je Vegrad dobil omenjeno posojilo pri NLB. Ta je zdaj predmet predkazenskega postopka, pravijo viri Financ.

Jeseni 2007 je Gina 11 zemljišč prodala podjetju Nepremičnine Invest, ki jih prek Imobilie Ena obvladuje Andrej Oblak. Hypo je po pisanju časnika umaknil hipoteke s teh zemljišč, za njim pa je z osemmilijonsko hipoteko vstopil Enjuan. Preostalih 20 odstotkov Gine je prek Imosa Holdinga pristalo v lasti Hypo Leasinga.

Hypo Leasing ima v lasti tudi več zemljišč na severnem robu kompleksa. Večino jih je imela v lizinškem zakupu Gina, eno, ključno, z dostopno cesto, veliko 700 kvadratnih metrov, pa ima v zakupu družba Molet. Ta je v lasti nekdanje desne roke Hilde Tovšak Mateja Košiča, ki je bil tudi direktor Gine.