Na ministrstvu za zunanje zadeve so nam namreč včeraj potrdili, da se je slovenski veleposlanik v Srbiji Franci But sestal z guvernerjem Narodne banke Srbije (NBS) Dejanom Šoškićem in "mu izrazil protest zaradi oškodovanja slovenskih vlagateljev", ki imajo v lasti delnice Agrobanke ali ga upravljajo za tretje osebe. Po naših informacijah naj bi to v kratkem storili še predstavništvi Avstrije in Švedske. Med pomembnejšimi solastniki Agrobanke sta bila namreč tudi avstrijski Raiffeisen in East Capital Fund iz Stockholma.
A, kot trdijo naši viri, pomembnejših političnih potez ne gre pričakovati do oblikovanja nove srbske vlade. Čeprav je pod odločitev o potopu Agrobanke uradno podpisana centralna banka, gre po informacijah naših virov iz Srbije za "igro", ki jo vodi država, sicer daleč največja, 20,1-odstotna lastnica Agrobanke. V njej je ključen tudi "timing" operacije: banka je tako dovoljenje izgubila le nekaj dni po drugem krogu predsedniških volitev in pred nastopom nove vlade. Po srbski zakonodaji je sicer lahko banka, ki ji je regulator odvzel dovoljenje za delo, pod tako imenovano administrativno upravo največ 25 dni, do takrat pa mora ta sprejeti tudi odločitev o njenem stečaju ali likvidaciji. To posledično pomeni, da bo novi prvi mož srbskega finančnega ministrstva (do zdaj ga je vodil predsednik vlade Mirko Cvetković) pritožbe slovenske države in vlagateljev dobil na mizo zelo verjetno že po tem, ko bo Agrobanka tudi uradno v stečaju, kar močno zmanjšuje njihov manevrski prostor.
V NBS so včeraj za Dnevnik pojasnili, da so Agrobanki dovoljenje odvzeli na podlagi zakona o bančništvu. "Ta omogoča, da se banki pod izredno upravo odvzame dovoljenje za delo, če aktivnosti, ki jih je vodila, niso privedle k izboljšanju njenega finančnega stanja," so pojasnili v NBS. Poudarili so, da gre pri ustanovitvi Nove Agrobanke za prvi tak primer preoblikovanja po predlanskih spremembah zakona, saj se je Agrobanka znašla v velikih likvidnostnih težavah.
Kljub temu, da so slovenski in drugi nedržavni solastniki banke samo v zadnjih mesecih dvakrat neuspešno zahtevali izredno revizijo poslov banke (skupščina je obakrat padla zaradi nesklepčnosti, ker se nanjo ni prijavila država), v centralni banki odgovornost za propad Agrobanke prelagajo prav na delničarje. Ti po njeni oceni "niso poskrbeli za povečanje kapitala, likvidnosti ali vsaj za odplačevanje obveznosti do banke". Pojasnili, da delničarjem preostane le prijava terjatev v stečajnem postopku, pri čemer so v stečajni masi ostale le slabe terjatve.
Pri tem velja spomniti, da je načrt sanacijskih aktivnosti v dogovoru z delničarji, med katerimi je največja srbska država (ta je iz preoblikovanja izšla kot popolna zmagovalka, saj zdaj v celoti obvladuje novo, zdravo banko), že sredi februarja potrdila tudi NBS. A na vprašanje o pravici delničarjev do odškodnine zaradi njihove odločitve so nam na NBS odgovorili le, da "lahko delničarji k odgovornosti pozovejo člane nekdanjega izvršnega in upravnega odbora banke ter odškodnino zahtevajo od njih (...), tudi zaradi bonusov in prejemkov v času, ko je banka ustvarjala izgube, o katerih ni transparentno poročala".
primoz.cirman@dnevnik.si
