Med tistimi, ki so že začeli varčevati za pokojnino, jih kar polovica varčuje v klasičnih in naložbenih življenjskih zavarovanjih, 20 odstotkov v bančnih depozitih, 16-odstotni delež pa ima drugi pokojninski steber.
"Podobna razmere so tudi na preostalih trgih v srednji in vzhodni Evropi," pojasnjuje direktorica RCM za srednjo in vzhodno Evropo Christa Bernbacher. Kot dodaja vodja investicijskega bančništva v Raiffeisen banki Primož Kovačič, je majhno zanimanje Slovencev za investiranje v vzajemne sklade deloma tudi posledica visokih obrestnih mer na bančne depozite, ki so opazneje višje kot v EU. "Da bi spodbudili varčevanje v vzajemnih skladih, bi morali popolnoma spremeniti pokojninski sistem in podobno kot na Hrvaškem in v Romuniji uvesti obvezni drugi pokojninski steber. V okviru tega stebra bi se lahko nato vsak vlagatelj odločil, v kakšnih naložbah bo varčeval, kar ne bi spodbudilo le industrije vzajemnih skladov, temveč celotni kapitalski trg," ocenjuje član uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin.
V vseh vzajemnih skladih domačih družb za upravljanje ima trenutno 446.600 vlagateljev 1,9 milijarde evrov premoženja oziroma le nekaj več kot 4000 evrov na posameznega vlagatelja. Toda pri tem je treba upoštevati, da velik del teh sredstev odpade na institucionalne vlagatelje, le manjši del pa je dejansko namenjen pokojninskemu varčevanju. Še nekoliko slabše je stanje pri vzajemnih pokojninskih skladih, v katerih ima 253.800 vlagateljev trenutno slabih 800 milijonov evrov premoženja oziroma v povprečju 3100 evrov na osebo. Veliko bolj je med Slovenci razširjeno varčevanje v naložbenih zavarovanjih, v katera okoli pol milijona vlagateljev vsako leto investira okoli 250 milijonov evrov, ter v depozitih, v katerih imajo gospodinjstva skoraj 15 milijard evrov premoženja.
matjaz.polanic@dnevnik.si
