Spin-offi kot mehanizem prenosa znanja

Dr. Zoran Marinšek, ustanovitelj Inee, enega prvih spin-off podjetij pri nas, ter član izvršnega odbora Inženirske akademije Slovenija, je pred časom med drugim poudaril, da je "največji specifični učinek vložka znanj raziskovalne sfere na delež novih znanj in posledično novih tehnologij v gospodarstvu dosegljiv skozi aktivno politiko spin-off podjetij". Na vprašanje, zakaj, odgovarja: "V raziskovalni sferi nastaja končna količina znanj v določenem času. Imamo torej na voljo omejeno količino znanja; kako ga najbolje uporabiti? Tako, da ga usmerjamo tja, kjer lahko da največji možni učinek na enoto vloženega znanja. Pri prenosu znanj preko spin-offov gre za iskanje in oblikovanje novih produktov, storitev in tehnologij, ki lahko oblikujejo nove tržne potrebe na trgu. Nove tržne potrebe pomenijo tudi, da trg prizna višjo dodano vrednost. Pri prenosu znanja v obstoječe okolje je uporaba znanja usmerjena v izboljšave obstoječih (zrelih) produktov. Dodatno se uveljavljanje novega znanja v obstoječih okoljih sooča z odporom, ki zmanjšuje njegove učinke."

Temu pritrjuje tudi dr. Jadran Lenarčič, direktor Inštituta Jožefa Stefana in član Sveta Gazela. "Ustanavljanje spin-off podjetij iz znanstvenih organizacij je ena od poti, ki učinkovito dopolnjujejo druge oblike prenosa znanja in novih tehnologij v gospodarstvo ter obratno. To, da javne raziskovalne organizacije tega ne smejo izvajati niti s soglasjem vlade, kar so pred leti še smele, je absurdno in ne gre v prid povečevanja gospodarske konkurenčnosti Slovenije." Javnim raziskovalnim organizacijam je prenos znanja v gospodarstvo načeloma omogočeno, a le posredno. Primer tega so centri odličnosti, univerzitetni inkubatorji, tehnološki parki ter programi, ki jih agencije ustanavljajo oziroma izvajajo s podporo pristojnih ministrstev.

Najprej potrebujemo dober in varen sistem

Na direktoratu za tehnologijo ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ustanavljanje spin-off podjetij podpirajo, a v tem ne vidijo edine oblike prenosa znanja med raziskovalnim in poslovnim sektorjem. "Pazljivo moramo razviti dobro prakso, ki bo hkrati učinkovita, varna za javne finance, ki bo gradila zaupanje ter tako omogočila postopen razvoj pravnega reda, ki bo podprl najboljše rešitve iz tujine, izvedljive tudi v Sloveniji," opozarjajo na vprašanje upravljanja z intelektualno lastnino.

Še bolj progresiven pogled imajo na Ministrstvu za gospodarstvo. "Poleg zakonskih ovir je dejstvo tudi, da rektorji univerz ter dekani fakultet med svojimi cilji nimajo takih, ki bi bili vezani na ustanavljanje spin-offov. Enako velja za prihodke, vezane na njihovo delovanje, rast in razvoj, ter ustvarjanje prihodkov, ki se preko lastništva prelivajo tudi na univerzo oziroma fakulteto. Sprostitev zakonodaje, ki jo Ministrstvo za gospodarstvo glede tega povsem podpira, je le en del problema," je prepričan državni sekretar z ministrstva, mag. Janko Burgar.

"Univerze, ki bi si med cilje zadale ustanavljanje spin-offov, bi z rezultati svojega znanja lahko bistveno več prispevale v državni proračun. S tem pa bi dodaten zagon in motivacijo dobila celotna podporna infrastruktura."

Da toga zakonodaja ni glavna ovira, se strinja tudi dr. Mateja Drnovšek z Ekonomske fakultete in članica Sveta Gazela: "Zaradi zakonodaje število na novo ustanovljenih visokotehnoloških podjetij ni manjše. Če določen javni raziskovalni zavod ne more podpreti spin-off podjetja, ki je z njim povezan, obstajajo drugi subjekti inovativnega okolja v Sloveniji, ki lahko pomagajo pri ustanovitvi," meni strokovnjakinja na področju podjetništva. "Nenazadnje so največji javni raziskovalni zavodi - IJS, KI, NIB - ustanovitelji in solastniki Tehnološkega parka Ljubljana, katerega poslanstvo je prav pomoč raziskovalcem, ki vidijo priložnost za ustanovitev spin-offov. Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem imajo prav tako že vzpostavljene univerzitetne inkubatorje."

Nevarnost tajkunizacije

Pa vendar ideji neposrednega ustanavljanja visokotehnoloških podjetij iz javne raziskovalne sfere ne pritrjujejo vsi strokovnjaki. Dr. Matjaž Lukač, podpredsednik Inženirske akademije Slovenije ter predsednik uprave podjetja Fotona, bolj kot priložnost za pospešek v gospodarskem razvoju v tem vidi nevarnost. Najprej zaradi dejstva, da v svetu preživi največ 10 odstotkov novih podjetij ter da inovatorji niso nujno tudi dobri menedžerji. "Takšna podjetja potrebujejo profesionalen nadzor in vodenje investitorjev, ki morajo zato imeti močan vpliv in možnost hitrega ukrepanja brez parlamentariziranja in komisij. Državna lastnina to v precejšnji meri onemogoča," je prepričan Lukač na podlagi lastne izkušnje z vodenjem naložb bivšega Tehnološko razvojnega sklada (TRS).

Ta je leta 1997 prešel pod okrilje Slovenske razvojne družbe (SRD), kjer je bil Lukač kot član uprave odgovoren za razvoj. "Slovenija je torej že imela državni sklad tveganega kapitala za spin-off in start-up podjetja. Izkušnje so, milo rečeno, zelo slabe. Sedaj spomin že bledi in se po 15 letih poskuša še enkrat narediti isto napako," pravi in dodaja: "Nova podjetja potrebujejo več faz financiranja in ob vsaki fazi se je treba zelo hitro odločiti, ali se projekt konča ali pa se nadaljuje z dodatnimi sredstvi in po potrebi z novimi investitorji. Postopki javnih razpisov so za to veliko prepočasni. Za podjetja v državni lasti tudi velja, da jih je zaradi lobiranja in pritiska medijev zelo težko zapreti, tudi kadar bi to bilo najbolj smiselno," našteje še nekaj razlogov dr. Lukač.

"V primeru TRS so inovatorji državno investiranje v podjetje razumeli kot darilo in ne kot pravo lastništvo. Zato so sredstva pogosto uporabljali v zasebne namene in ustanavljali obvodna podjetja, kamor so prenašali intelektualno lastnino in podobno. Vprašanje je tudi, kako bi se podjetje na koncu vendarle sprivatiziralo in kako bi se določali deleži inovatorjev. Preko razpisa in cenitve? Ali ni logično, da bodo poskušali zaposleni pred tem podjetje oslabiti in mu znižati vrednost?"

Dr. Lukač je še prepričan, da bi se direktorji državnih ustanov zelo kmalu ukvarjali predvsem z vodenjem portfelja vedno bolj problematičnih naložb. "Ideja, da bi državne ustanove ustanavljale spin-off podjetja, zveni dobro, podobno, kot je zvenelo dobro, da naj menedžerji postanejo lastniki podjetij. Prepričan sem, da bi tudi v tem primeru prišlo do tajkunizacije. Naposled so državne raziskovalne organizacije še eno od redkih preostalih področij, kjer bi se dalo še kaj pokrasti."

Spin-off podjetja naj se po njegovem torej še naprej ustanavljajo v zasebni lasti, raziskovalne ustanove pa naj se držijo tega, v čemer so dobre in naj se ne spuščajo v tvegane investicijske posle: "Raje naj okrepijo svoje pravne službe in s spin-offi podpišejo trdne in zavezujoče licenčne pogodbe za uporabo intelektualne lastnine."

Pomen inovativnega mreženja

V Združenju Manager, ki si prizadeva za večjo konkurenčnost podjetij, takim pogledom nasprotujejo. Predlog za odpravo omejitev za ustanavljanje spin-offov, ki so ga uradno zapisali v svojo Zavezo za uspešnost 15/2020, argumentirajo prav s potencialom razvoja, povečanja števila delovnih mest ter krepitve podjetniškega duha na splošno.

Izvršna direktorica združenja Sonja Šmuc, tudi članica Sveta Gazela, je prepričana, da bi znanstveni in razvojni inštituti morali pomemben del sredstev, namenjenih vlaganju v njihovo osnovno razvojno dejavnost, ustvariti ravno s prodajo lastnega znanja - od patentov preko spin-off podjetij do razvojnih projektov za gospodarstvo.

Po mnenju dr. Marinška pa imajo spin-offi iz raziskovalne sfere močan specifični učinek še iz enega nezanemarljivega razloga. Predhodna raziskovalna kariera raziskovalcev ustanoviteljev je namreč dobra podlaga za poslovno mreženje za tehnološko in poslovno kritičnost po začetni fazi. "Uporaba različnih modelov inovativnega mreženja v strategiji podjetij je danes eno izmed najpomembnejših meril dolgoročne uspešnosti podjetij in gospodarskih sistemov. S tem, ko postanejo del gospodarskega prostora, prispevajo k spreminjanju njegovega tehnološkega, vrednostnega in kulturnega karakterja. V razviti fazi postane tak gospodarski prostor ekosistem z znatnimi multiplikativnimi učinki, ki po skupnih učinkih močno presega enostavne antropocentrične sisteme," pravi dr. Marinšek in kot zgled takega uspešnega ekosistema navede državo Massachusetts v ZDA.

Dr. Drnovšek pa kot zgled omenja skandinavske dežele, ki javnim raziskovalnim agencijam omogočajo lastniški vstop v spin-off podjetja, kot so na primer Tekes na Finskem. "Ampak morda bi prej morali posvojiti še druge prvine skandinavskega zgleda, recimo splošno sprejet nacionalni konsenz o razvojnih prioritetah, politično kulturo, poslovno etiko in nizko raven koruptivnosti ter elitizma," še opozori na ključne pogoje, brez katerih sprememba zakonodaje seveda ne bi bila smiselna, spin-offi pa bi se znašli v nevarnosti, na katero je opozoril dr. Lukač.

Več na http://gazela.dnevnik.si