Fiskalno pravilo namesto v ustavo v ustavni zakon?

Premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor se zaveda, da bi enotna fiskalna politika območja evra delno posegla v suverenost Slovenije, a je hkrati prepričan, da evropska politika ni zunanja, ampak domača politika. (Foto: Tamino Petelinšek/dokumentacija Dnevnika)

Ustavo bi torej z ustavnim zakonom dopolnili minimalno, medtem ko bi v drugem razdelku ustavnega zakona konkretizirali norme in mehanizme za doseganje uravnoteženosti javnih financ ter jih s tem postavili na raven ustave. Za sprejem bi bila potrebna dvotretjinska večina, ista večina bi bila potrebna za spremembe ustavnega zakona, vsa zakonodaja pa bi morala biti z njim usklajena. Na drugi strani ustavni zakon ne bi bil izpostavljen nevarnosti zakonodajnega referenduma, odložilnega veta niti presoji ustavnega sodišča, pojasnjujejo člani skupine.

Fiskalno pravilo bi v ustavo zapisali le z zahtevo po uravnoteženih javnih financah, pri čemer še ni dorečeno, ali bi opredelili tudi naslovnike norme. Gre za širšo državo, torej samoupravne lokalne skupnosti in na primer Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Kot izhodišče za izvedbeni del ustavnega zakona pa bi lahko upoštevali nov predlog sprememb zakona o javnih financah. Na ustavno raven bi tako lahko postavili zavezo, ki bi v primeru višjega dolga države zahtevala ostrejše zniževanje strukturnega javnofinančnega primanjkljaja. Višji kot bi bil dolg države, višji bi bil zahtevan odstotek znižanja strukturnega javnofinančnega primanjkljaja. Predlog sprememb zakona o javnih financah, ki naj bi predstavljal osnovo za razpravo o vsebini ustavnega zakona, ne dopušča, da bi dolg presegel 60 odstotkov BDP. Če bi napovedi izkazovale možnost dolga nad 60 odstotkov, bi morala država poleg znatnejšega znižanja strukturnega javnofinančnega primanjkljaja dodatno zmanjšati tudi vse odhodke. Vključuje pa tudi izjeme v primeru elementarnih nesreč in v primeru izjemnega padca gospodarske aktivnosti.

Skupina je govorila tudi o tem, da bi v izvedbenem delu ustavnega zakona prepovedali možnost referenduma, a so idejo zavrnili, saj z izvedbenim zakonom ni mogoče suspendirati določb ustave. O podrobnejših vprašanjih glede omejitve zakonodajnega referenduma niso razpravljali, saj je bil že marca lani vložen predlog za spremembo ustave v delu, ki opredeljuje referendum.

Kar zadeva odgovornost vlade v primeru kršitve zlatega fiskalnega pravila, pa so člani skupine prepričani, da je ta v ustavi že ustrezno razdelana na ravni prisege ministrov na ustavni red, z določbami o izglasovanju nezaupnice oziroma zaupnice vladi, o interpelaciji in ustavni obtožbi.

katja.svensek@dnevnik.si

Gaspari pričakuje sprejem fiskalne pogodbe na ponedeljkovem vrhu

Fiskalno pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni držav članic območja evra uravnoteženi ali v presežku, da torej strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka BDP, bo zapisan v meddržavni pogodbi o fiskalnem paktu. Ta bo po mnenju ministra, ki opravlja tekoče posle, Mitje Gasparija na ponedeljkovem vrhu EU zelo verjetno sprejeta. Slovenija v pogajanjih o pogodbi skupaj z Nemčijo in Nizozemsko vztraja pri tem, da bi morala biti obravnava presežnega primanjkljaja in javnega dolga enakovredna in uravnotežena, je pojasnil minister Gaspari.

Vrha se bo udeležil premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor. Ta meni, da se bo pogodbi o fiskalnem paktu, ki bo predvidoma podpisana marca, pridružila večina članic. Če bo na mizi vprašanje enotne fiskalne politike in bodo članice območja evra izgubile del suverenosti nad javnofinančnimi odločitvami, Pahor to podpira. Brez navedenega si namreč ne zna predstavljati evra kot trdne valute. ks, sta