Kaj nam bo prinesel tokratni vrh EU?

Fotografija je simbolična. (Foto: Reuetrs)

Vse poti vodijo v Atene

Od odločnosti voditeljev bo v prihodnosti še marsikaj odvisno, saj garancija trdnosti evropskih javnih financ predstavlja edino pot do povrnitve zaupanja kapitalskih trgov v EU, meni tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. "In zadnje dražbe državnih dolžniških papirjev kažejo prav počasno, a zanesljivo vračanje zaupanja vlagateljev," je prepričan.

A za vzpostavitev zaupanja bo najprej treba doseči napredek pri reševanju grškega vprašanja. Močno zadolžena država namreč nestrpno pričakuje 130 milijard evrov vredno posojilo EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), za odobritev pa mora najprej z upniki sprejeti dogovor o 50-odstotnem odpisu grškega dolga v vrednosti okoli 100 milijard evrov. O tem perečem vprašanju že potekajo intenzivna pogajanja med Grčijo in Mednarodnim finančnim inštitutom (IIF), ki zastopa 450 bank in drugih zasebnih upnikov. Ti pa se pritožujejo, da na odpis 40-milijardnega dolga ne želi pristati tudi Evropska centralna banka (ECB), ki vztraja pri polnem poplačilu.

Skepsa do odpisov in dokapitalizacij ostaja

Odpisi grškega dolga bodo določali tudi višino izgub za evropske banke, ki bodo po najnovejših ocenah potrebovale dobrih 100 milijard evrov dodatnega kapitala. Kljub zahtevanemu devetodstotnemu količniku kapitalske ustreznosti do junija letos bo debata verjetno še dolga, saj nekateri vodilni finančniki prisilni dokapitalizaciji močno nasprotujejo. Najvplivnejši nemški bankir Josef Ackermann meni, da "težava evropskih bank ni kapital, temveč dejstvo, da je državni dolg marsikje izgubil status netvegane naložbe".

O dolžniškem dogovoru ima pomisleke tudi guverner nemške Bundesbank Jens Weidmann, ki odpisa še zdaleč ne vidi kot popolno rešitev Grčije, saj mora ta "predvsem prenoviti javni sektor in zagotoviti konkurenčnost gospodarstva." Toda docent na ljubljanski ekonomski fakulteti Aleksandar Kešeljević meni, da je bil odpis dolga neizogiben in s pogajanji so voditelji predvsem kupili čas finančnemu sistemu, da se ustrezno pripravi na posledice takšnega, nedvomno zelo daljnosežnega ukrepa. Mnogi so namreč še vedno prepričani, da bi imel enostranski bankrot Grčije pogubne posledice za evro in tudi valute preostalih članic EU.

ECB odigrala pomembno vlogo

Razvozlanje grškega gordijskega vozla pa bi dostop do svežih finančnih sredstev močno olajšal tudi drugim težavnim državam območja evra. ECB je zaradi izboljšanja razmer že konec lanskega leta za nekaj časa prekinila program kupovanja obveznic, a ga v zadnjih tednih zopet zagnala. Od začetka programa lanskega avgusta je sicer banka skupno odkupila že za 219 milijard evrov obveznic.

Obenem je ECB lanskega decembra bankam območja evra zagotovila tudi pomoč v obliki 489 milijard evrov vrednih triletnih posojil. Čeprav to ne rešuje temeljnih težav, s katerimi se soočajo evropska gospodarstva, pa posojila vseeno bistveno znižujejo verjetnost, da dolžniške težave prerastejo v novo sistemsko finančno krizo. Ostaja pa vprašanje, ali bomo v bližnji prihodnosti priče vnovičnim pozivom k uvedbi skupnih evroobveznic, s čimer naj bi dodatno zmanjšali pritiske na finance ranljivih evrskih držav. To bi prizadelo zlasti Nemčijo, saj bi se ji stroški zadolževanja zvišali za 47 milijard evrov na leto. Najglasnejši kritik evroobveznic je bil bivši glavni ekonomist ECB Jürgen Stark, saj naj bi predstavljale le navidezno rešitev, ki bi državam pri finančnih reformah dajala napačne spodbude. Tega pogleda pa ne deli direktorica IMF Christine Lagarde, ki evroobveznice vidi kot potencialno rešitev za stabilizacijo razmer.

jernej.ogrin@guest.dnevnik.si