Položaj, kjer bo mogoče nagrajevati zaslužne
Med temi velja izpostaviti gradnjo drugega tira proge Divača–Koper, ki je po novem ocenjena na več kot milijardo evrov, plinovod Južni tok, pripravo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, gradnjo verige spodnjesavskih elektrarn, tretjo razvojno os, ki naj bi jo po napovedi iz koalicijske pogodbe spremljala tudi železniška povezava do Koroške itd. Če Janševa vlada po napovedani ukinitvi Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) te ne bo nadomestila z drugo institucijo, utegne biti ministrstvo za infrastrukturo in prostor pristojno tudi za kadrovanje v podjetjih iz energetske in prometne panoge, kar bi mu dalo še dodatni pomen.
Tudi zato ne presenečajo informacije, da je omenjeno ministrstvo bolj ali manj edino, ki ga največja vladna stranka SDS v političnem kupčkanju ne želi prepustiti nobeni od ostalih strank nove koalicije, kljub temu, da naj bi imela najmanj ena od njih (Desus) za ta položaj pripravljenega tudi svojega kandidata. Odločanje o višini, začetku in trasah investicij, ki naj bi jih financirali s proračunskim denarjem, skladi EU in javno-zasebnimi partnerstvi, namreč v času, ko vlada napoveduje večstomilijonsko varčevanje, kot domala edino omogoča nagrajevanje »zaslužnih« in neopazno usmerjanje denarnih tokov na račune »prijateljskih« podjetij. Moč novega ministra bo še povečalo napovedano centralizirano vodenje investicij prek ene gospodarske družbe v izključni državni lasti, s čimer želi nova koalicija, kot navaja pogodba, odpraviti »sistem posameznih, velikih in manjših 'vrtičkov', ki jih v celoti obvladujejo posamezna, praviloma nepovezana omrežja oziroma 'lobiji'«.
Šircelj, Vizjak, Šalamun ...
V neuradnih krogih se med kandidati za tako imenovanega infrastrukturnega ministra omenja več imen. Še pred kratkim je bil domnevno najresnejši kandidat za ta položaj Andrej Šircelj, sicer nekdanji državni sekretar v kabinetu Janeza Janše. Ta je v letih 2007 in 2008 vodil pogajanja z Deutsche Bahn pri kasneje propadlem združevanju Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic (SŽ), prav tako tudi pogajanja s Harrah'som o strateškem partnerstvu s Hitom, ki je padlo v vodo, kar je močno zmanjšalo naklonjenost Američanov do takratne Janševe vlade. Ker so Širclja, ki je bil že pred volitvami del najožje Janševe ekipe, nekateri v tem času že »ustoličili« na položaj prvega moža NLB, so v zadnjih dneh v povezavi z ministrstvom za infrastrukturo in prostor začela krožiti imena iz energetskih krogov: minister za gospodarstvo v prvi Janševi vladi Andrej Vizjak, nekdanji direktor Elesa Vitoslav Türk, vodja sektorja strateških naložb za energetiko pri AUKN Igor Šalamun itd.
Odločitev o novem ministru bo razkrila tudi moč posameznih struj znotraj SDS. Medtem ko poznavalci razmer v energetiki Šalamuna uvrščajo v ožji »jedrski lobi«, v katerem naj bi imela pomembno vlogo evropska poslanka Romana Jordan Cizelj, Vizjak že več let velja za nekakšnega »očeta« posavske energetike, ki naj bi v času vlade Boruta Pahorja opravljal vlogo »oficirja za zvezo« s finančnim ministrom Francem Križaničem. Za Türka, ki v širšem članstvu SDS ne uživa velike priljubljenosti, pa je bil v (vsaki) Janševi vladi do zdaj »rezerviran« prvi stolček na Elesu, a naj bi bile po nove njegove ambicije višje.
primoz.cirman@dnevnik.si
