Pogodba napoveduje spremembo dohodninske lestvice. Spomnimo, zadnja vlada, ki jo je spremenila, je bila prav vlada Janeza Janše. Novo dohodninsko lestvico je sicer že pred časom predlagal nekdanji di rektor Dursa in član fiskalnega sveta Ivan Simič. Spremenjena lestvica s petimi razredi – iz koalicijske po godbe ni razvidno, koliko naj bi jih bilo – bi po Simičevem predlogu povzročila zelo visok primanjkljaj v višini 1,093 milijarde evrov na leto. Predvidena je tudi socialna kapica, ki naj bi navzgor omejila prispevke za socialno varnost. Po oceni vlade Boruta Pahorja, ki je ta ukrep zapi sala v izhodno strategijo, bi uvedba kapice v višini 3405,5 evra na mesec pomenila letni izpad prihodkov proračuna v višini 235 milijonov evrov.

Veliko napovedi, a malo podrobneje analiziranih ukrepov in konkretnih številk, bi lahko najkrajše povzeli besedilo predloga koalicijske pogodbe, ki jo v teh dneh namerava podpisati pet strank bodoče vlade Janeza Janše. V njej tako ni mogoče najti ničesar o javnofinančnih posledicah posameznih ukrepov, zato ni jasno, kje namerava nova vlada nadomestiti več sto milijonov evrov davčnih prihodkov, ki bodo iz proračuna izpadli zaradi napovedanih znižanj davčnih prihodkov.

Ob tem si koalicija kot najpomembnejši cilj postavlja odpravo strukturnega javnofinančnega primanjkljaja, pri čemer naj bi javna poraba do leta 2015 znašala največ 45 odstotkov BDP, javni dolg pa ne bo višji od 46 odstotkov. Ta cilj naj bi vlada začela loviti z rebalansom letošnjega proračuna, ki bi javno porabo zmanjšal za vsaj pet odstotkov. Kako? Med "glavnimi mehanizmi" pogodba navaja zgolj "uveljavitev jasnih vsebinskih prioritet" in "boljšo izrabo razpoložljivih virov". Čeprav je koalicija v pogodbi napovedala spremembe ustave, s katerimi bi definirala fiskalno pravilo (s tem so se že pred tednom dni strinjale vse parlamentarne stranke), naj bi tega uvedla postopno, šele do leta 2015. V dokumentu ni mogoče zaslediti, kolikšna naj bi bila meja zadolževanja in kakšne sankcije so predvidene za kršenje omenjenega pravila.

Kakšni bodo dejanski učinki davčnih sprememb?

Na področju davkov koalicija med drugim napoveduje:

- Postopno znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 odstotkov, vsako leto za eno odstotno točko. Kolikšen naj bi bil izpad davčnih prihodkov, v pogodbi ni mogoče prebrati. Po prvotnih načrtih bi moralo do konca lanskega leta v državno blagajno iz tega naslova priteči za 479 milijonov evrov (realizacija je sicer do septembra lani po podatkih Dursa znašala 519 milijonov evrov). Čeprav želi koalicija s tem "spodbuditi naložbe", bi omenjeno znižanje po ocenah dr. Borisa Majcna in dr. Mitje Čoka z Inštituta za ekonomska raziskovanja ob nespremenjeni državni potrošnji povzročilo povečanje proračunskega primanjkljaja. To bi po njunem "vodilo do nižanja skupnega varčevanja in s tem do izrinjanja zasebnih investicij", zaradi česar bi bil končni učinek ukrepa nevtralen.

- Spremembo dohodninske lestvice. Spomnimo, zadnja vlada, ki jo je spremenila, je bila prav vlada Janeza Janše. Novo dohodninsko lestvico je sicer že pred časom predlagal nekdanji direktor Dursa in član fiskalnega sveta Ivan Simič. Spremenjena lestvica s petimi razredi - iz koalicijske pogodbe ni razvidno, koliko naj bi jih bilo - po Simičevem predlogu bi povzročila zelo visok primanjkljaj v višini 1,093 milijarde evrov na leto. To bi pomenilo, da bi država zbrala 53 odstotkov manj dohodnine kot sicer, javni dolg pa bi kljub rasti zasebne potrošnje rasel.

- Socialno kapico, ki naj bi navzgor omejila prispevke za socialno varnost. Po oceni vlade Boruta Pahorja, ki je ta ukrep zapisala v izhodno strategijo, bi uvedba kapice v višini 3405,5 evra na mesec pomenila letni izpad prihodkov proračuna v višini 235 milijonov evrov. Aktualna koalicijska pogodba ne omenja možnih virov, ki bi ta izpad nadomestili (zvišanje cedularne obdavčitve kapitalskih dobičkov itd.).

Bo znižanju davkov v recesiji sledil dvig DDV?

Simič je sicer v pogovoru za Dnevnik julija lani opozoril, da bi morala država izpadle davčne prihodke pri znižanju davka na dohodek pravnih oseb in progresivnost nadomestiti s povečanjem davkov na dohodek fizičnih oseb in premoženjskih davkov. Te koalicijska pogodba omenja v poglavju o trošarinah, kjer napoveduje tudi "pravičnejšo obdavčitev nepremičnin" in "posodobitev sistema obdavčitve luksuza". Ocen višjih davčnih prihodkov v koalicijskem dokumentu ni. Po takratni Simičevi oceni pa bi morala država nižje prihodke nadoknaditi tudi s povišanjem DDV za dve odstotni točki, pri čemer bi najnižja davčna stopnja ostala nespremenjena.

V pogodbi je koalicija - ponovno brez ocen izpadov davčnih prihodkov - napovedala še uvedbo neomejene 40-odstotne investicijske olajšave, povečanje olajšav za raziskave in razvoj s 40 na sto odstotkov, pavšalno obdavčitev mikro podjetij in samostojnih podjetnikov, davčne počitnice za nova podjetja in ukinitev davčne tajnosti pri podatkih o neplačnikih. To pobudo je sicer Pahorjeva vlada marca lani zavrnila, ker je ocenila, da je ureditev davčne tajnosti v Sloveniji primerljiva z ureditvijo v EU in da bi bila država zaradi možnih napak na seznamu odškodninsko odgovorna.

Nad kreditni krč z "boljšim upravljanjem bank"

Kot je razumeti pogodbo, namerava koalicija kreditni krč rešiti z "izboljšanjem upravljanja finančnih institucij v državni lasti" in "izpopolnitvijo regulacije bančnega sistema v sodelovanju z Banko Slovenije". Kako bo izboljšanje upravljanja in regulacije vplivalo na povečanje kreditiranja gospodarstva, ni jasno, prav tako ne, kako bo vlada banke prisilila, da bodo zasežena stanovanja dale na trg. "S priznanjem slabih kreditov se bo sprožil tudi postopek ugotavljanja odgovornosti za njihov nastanek," še navaja pogodba. Kdo bo ugotavljal odgovornost, ne piše, a sklepati gre, da bodo to morda počela tudi sodišča, posebej ustanovljena za preganjanje gospodarskega kriminala.

Ker podatkov o nadomestitvi izpadlih davčnih prihodkov v koalicijski pogodbi torej ni, je mogoče sklepati, da bo ključen vir za polnjenje lukenj v državni blagajni poleg prihrankov pri krčenju javnega sektorja (ta "naj bi delil usodo gospodarstva") predvsem privatizacija državnega premoženja. Ta bi bila po pogodbi prihranjena le podjetjem z dobrimi poslovnimi rezultati, ki delujejo na mednarodnih konkurenčnih trgih, in tistim s področja energetike in infrastrukture. V bankah in zavarovalnicah bi država ohranila 25 odstotkov in eno delnico, koalicijska pogodba pa omenja tudi privatizacijo Slovenskih železnic (SŽ) in intenziviranje pogovorov s strateškimi investitorji v prometnem sektorju.

Konec AUKN in subvencij za delovna mesta

Glede na vse kazenske in odškodninske postopke zoper direktorje državnih podjetij iz časov prve Janševe vlade ne preseneča, da v novi pogodbi eksplicitno piše, da "naj imajo državna podjetja primarno nalogo ustvarjati dobiček, ki se steka v proračun, ne pa v zasebne žepe". Če je bilo vodilo pri prodaji v prvi Janševi vladi najvišja cena, kar je med drugim sprožilo val tako imenovanih tajkunskih prevzemov, je zdaj kot merilo za prodajo v pogodbi navedena "primerna cena". Kapitalske naložbe naj bi država upravljala iz enega centra, ki pa ne bo Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). To namreč čaka takojšnja ukinitev.

Pogodba napoveduje še "okrepitev odgovornosti regulatorjev trga, s čimer bi preprečili nove epizode njihove pasivnosti, ki smo jim bili priče v času menedžerskih prevzemov", v čemer gre morda prepoznati tudi zahteve prvaka SLS Radovana Žerjava za razrešitev guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca. Nova Janševa vlada se je očitno že vnaprej kljub skorajšnji novi recesiji odrekla tudi politiki subvencioniranja delovnih mest, ki je v prvih mesecih leta 2009 preprečila večje socialne šoke.

Za investicije bodo dajala tudi državna podjetja

V katere velike državne projekte, ki naj bi jih pospešil prenos pristojnosti nad urejanjem prostora na ministrstvo za gospodarstvo, namerava vlagati nova vlada, bo razvidno iz seznama, ki naj bi ga šele pripravila. Večji pomen kot infrastrukturnim projektom partnerji v pogodbi dajejo "znižanju javne porabe in uravnoteženju proračuna". Investicije pa nameravajo financirati z javno-zasebnimi partnerstvi, tujim kapitalom, sredstvi iz podjetij v več kot 25-odstotni lasti države in posojili "sistemsko in kadrovsko problematične" SID banke. Pri tem naj bi investicije vodila ena gospodarska družba v izključni državni lasti (DRI?), kar bi lahko pomenilo tudi ukinitev Darsa in direkcije za ceste.

V energetiki namerava nova vlado gradnjo TEŠ 6 nadaljevati "ob reviziji stroškov in upoštevanju posledic izgradnje na višino tarif za uporabo omrežja". Vpliv 1,3 milijarde evrov vredne naložbe na končno ceno električne energije v Sloveniji bo tako vlada ugotavljala šele po tem, ko bo v projektu podpisanih za milijardo evrov pogodb. Preučili bodo tudi gradnjo drugega bloka JE Krško, a v nasprotju s koalicijsko pogodbo Pahorjeve vlade aktualna ne omenja referenduma o tem vprašanju. Na področju železnic je mogoče prebrati zaveze o takojšnjih vlaganjih (brez številk) in hkratni "analizi konkurenčnih prometnih koridorjev". Vinjete za osebna vozila, ki jih je prva Janševa vlada kljub (javno)finančnemu tveganju uvedla pred volitvami 2008, naj bi ostale tudi po letu 2015, kar bi lahko pomenilo, da bo moral Dars razveljaviti aktualni razpis za izvajalca elektronskega sistema cestninjenja in objaviti novega.

suzana.rankov@dnevnik.si

vesna.vukovic@dnevnik.si

primoz.cirman@dnevnik.si