Pogoj bank za reševanje NFD Holdinga je odhod Staneta Valanta

Banke si na vrhu NFD Holdinga želijo novega sogovornika, saj Stanetu Valantu ne zaupajo več. Na potezi je nadzorni svet NFD Holdinga, ki naj bi v prihodnjih tednih odločal o spremembah v upravi. (Foto: Matej Povše)

NFD Holding po neuradnih informacijah že nekaj časa ne zmore odplačevati obresti za posojila, zapadle glavnice pa se kopičijo, saj njegove ključne naložbe – Hoteli Bernardin, Terme Maribor, Ljubljanske mlekarne, Sava – z izjemo Etola ne poslujejo dovolj dobro, da bi lahko poplačeval svoje obveznosti do bank. Po dveh letih še vedno ni dogovora o reprogramu posojil, tako da družbe iz sistema NFD živijo iz meseca v mesec. Banke si namreč želijo novega sogovornika, saj Valantu ne zaupajo več. Nedavno je po trditvah naših virov večina bank pristala na moratorij za odplačilo posojil, vendar pod pogojem, da pride v čim krajšem času do odprodaje več naložb, kupnina pa se mora nameniti neposredno plačilu zapadlih obresti in dela glavnic. Z dvema bankama dogovor še ni sklenjen, dodajajo naši viri.

Težava Staneta Valanta je, da bankam upnicam že dve leti obljublja razdolžitev prek prodaje premoženja, vendar za zdaj še ni prodal nobene večje naložbe, saj ni bil nikoli zadovoljen s ponujeno ceno. Zato je vedno bolj jasno, da lahko dezinvestiranje izpelje zgolj nova ekipa. Da bodo potrebne spremembe, če se bodo želeli izogniti najhujšemu scenariju, naj bi ugotavljali tudi znotraj sistema, vendar za zdaj še niso ukrepali. Ključna pri odločanju na nadzornem svetu sta njegov predsednik Janko Kastelic (direktor Fidine in Finetola) in Milan Ževart (direktor Maksime Invest), ki pa oba prihajata iz sistema družb okoli NFD. Poleg njiju sta v nadzornem svetu še Miha Dolinar (Sava) in Matevž Slapničar (Gorenjska banka). "Nadzorni svet opravlja svojo funkcijo in ko bo, če bo presodil, da je treba ukrepati, bo to storil," je bil glede zahtev po umiku Valanta kratek Janko Kastelic. Komentirati ni želel niti informacij o poslovanju NFD Holdinga in neuspešnih pogovorih z bankami upnicami o prestrukturiranju finančnega dolga. "Nadzorni svet poslovanje spremlja in nadzira v skladu s svojimi pristojnostmi, operativno pa se z upravljanjem ne ukvarja," je dejal.

Če nadzorni svet ne bo ukrepal, ni izključeno, da se banke že v prihodnjih mesecih ne bodo odločile za vnovčevanje zavarovanj za prejeta posojila. Še bolj problematične za banke so nekatere druge družbe iz imperija NFD, zlasti Finetol in Maksima Invest, ki ob precejšnji zadolženosti nimata primernega premoženja za prodajo. Kot smo razkrili nedavno, sta tudi Fidina in Finetol prenehala plačevati obresti za posojila, ki sta jih tako kot NFD Holding najela za nakup deleža v Istrabenzu leta 2008. Spomnimo, da so NFD Holding, Finetol, Maksima Invest, Daimond in Fidina za četrtinski delež Istrabenza odšteli skoraj 130 milijonov evrov, do danes pa se je vrednost njihovega premoženja znižala na okoli tri milijone evrov.

Za povečavo kliknite na infografiko.

Družbe iz skupine NFD po naših izračunih bankam in preostalim upnikom skupaj dolgujejo več kot 200 milijonov evrov, od česar samo na NFD Holding odpade za kar 85 milijonov evrov posojil. Največje bančne upnice so po neuradnih informacijah Nova KBM, Banka Celje, Gorenjska banka in Abanka Vipa, nekaj več kot 20 milijonov evrov pa NFD Holding dolguje tudi Savi, s katero sta navzkrižno lastniško povezana.

vesna.vukovic@dnevnik.si
suzana.rankov@dnevnik.si